Srbsko Kraljevo se je predstavilo Mariborčanom

Na prav posebni stojnici pred Turistično informacijskim centrom (TIC) Maribor se je danes dopoldne Mariborčanom predstavljalo srbsko mesto Kraljevo. Mesto z okrog 65 tisoč prebivalci, s širšo okolico jih šteje 125 tisoč, je s štajersko prestolnico Mariborom pobrateno že več kot pol stoletja. Kot sta povedala Ana Miroslavljević (direktorica) in Igor Tešić iz Turistične organizacije Kraljevo slovenski gostje letno v Kraljevu ustvarijo okrog tisoč nočitev, kar bi radi, tudi s predstavitvijo v pobratenem Mariboru, v prihodnje znatno povečali. Mimogrede, v prihodnjih mesecih se bo prebivalcem Kraljeva tamkaj predstavil tudi Maribor.

Kraljevo letalsko povezano z Dunajem

Čeprav je okolica južnosrbskega Kraljeva znana po bližnjih smučarskih središčih Zlatibor in Kopaonik, pa tudi po termalnem zdravilišču Vrnjačka banja, sta tokrat zastopnika Kraljeva prišla Mariborčanom predstaviti predvsem mesto Kraljevo, kamor so med drugo svetovno vojno nemški okupatorji pregnali številne Mariborčane, zato še danes v Kraljevu z okolico živi več sto slovenskih družin. Kraljevo je mesto bogate tradicije, kulture (muzeji, gledališče, kino) in zgodovine. Znano je tudi po tem, da ima le še ob ameriškem Chicagu edino mestno središče, kjer se štiri ulice pod pravim kotom stekajo do središča mesta s spomenikom srbskim bojevnikom. V okolici mesta sta poznana samostana Žiča in Studenica, je pa v zadnjem obdobju Kraljevo bližje tudi slovenskim obiskovalcem, saj ima njihovo letališče Morava ob grškem Solunu redno povezavo prek Air Serbia tudi z Dunajem. Z avtomobilom pa je iz Maribora prek Zagreba in Beograda do Kraljeva 650 kilometrov v eno smer, pri čemer je vse do 30 kilometrov oddaljenega Čačka ves čas avtocestna povezava, trenutno pa gradijo avtocesto tudi do samega Kraljeva.

Gostje odkrivajo njihov kmečki turizem

Za mesto Kraljevo je značilno, da skozenj ali ob njem tečejo reke Ibar, Morava in Ribnica, v središču mesta je velika peš cona, v okolici mesta pa številne planinske poti (planini Goč in Stolovi). Vse bolj je priljubljeno kolesarjenje, čeprav so električna kolesa tam za zdaj še bolj izjema kot pravilo. Veliko srbskih gostov, v zadnjem času pa tudi iz tujine, odkriva njihov kmečki turizem (imajo okrog 80 turističnih kmetij), ki je znan po neokrnjeni naravi in po praviloma še ekološko pridelani hrani. Štiričlanska družina bo za dan namestitve odštela le 30 do 50 evrov, povesta turistična predstavnika Kraljeva. Sicer pa v novoletnem času tam prevladujejo gostje iz bolgarske prestolnice Sofija, veliko turistov pa prihaja tudi iz Italije, Rusije, Cipra, pa iz Poljske, Nemčije in Turčije.

Mesto znanih športnikov

Pred izbruhom koronavirusa so v Kraljevu našteli okrog 100 tisoč nočitev letno, trenutno jih 60 tisoč, mesto pa ima sicer približno 1500 namestitvenih kapacitet. Tudi pri njih je država razdelila polnoletnim po 50 evrov turističnih vavčerjev, ki pa jih prejmejo zgolj socialno šibkejše družine, in 5000 teh vavčerjev je bilo porabljenih prav v Kraljevu. In še nekaj cenovnih primerjav - sogovornika pravita, da so cene v Kraljevu pol nižje od tistih v Beogradu - za skodelico kave boste odšteli med pol in enim evrom, pivo vas bo v gostilni stalo od enega do poldrugega evra, porcija čevapčičev štiri evre in kilogram svinjskega pečenega mesa 10 do 12 evrov. Območje Kraljeva je sicer znano po lokalnem kajmaku in rakiji ter po razgibanem nočnem življenju. Svoj karierni vzpon je v Kraljevu pri klubu Sloga začel tudi znameniti košarkar Vlade Divac, od tod sta tudi srbska odbojkarska reprezentanta Uroš in Nikola Kovačević.