(KOMENTAR) Alarmi

V trenutkih, ko so lahko na kocki milijarde bančnih depozitov v bankah, ki delujejo v Sloveniji, je dobro prepustiti reševanje ruske banke Sberbank ​v Sloveniji bančnim regulatorjem, ki so za to plačani, imajo na voljo reševalne injekcije, jamstvene sklade in predpisane procedure, kako s čim manj ranami rešiti bančne komitente in stabilizirati bančni sistem.

Kajti ko ti z nedelje na ponedeljek zaprejo vrata bančnih poslovalnic, te omejijo na največ 400 evrov dviga na bankomatu in ko na račun več ne prejmeš socialnih transferjev, pokojnine ali celo plače, zazvonijo vsi alarmi. In slab glas se še glasneje in hitreje širi. Včerajšnji primer izpred ljubljanske poslovalnice banke Sberbank je dovolj zgovoren. Stranka, ki so ji alarmi zvonili že pretekli teden, se je hotela prepričati, ali je dvignila vse svoje evre oziroma ali ima stanje 0,00 evra na računu. Spet druga se je tolkla po glavi, zakaj ga ni poslušala, ker niti včeraj in tudi danes ne bo mogla do svojega denarja!

Okoli 23 milijard evrov imamo kljub mizernim obrestim varčni Slovenci naloženih v bankah. Niti pomisliti ne upamo, da bi omenjeni alarmi pričeli zvoniti še glasneje. Snežna kepa, ki bi se začela valiti, bi lahko sprožila plaz neslutenih razsežnosti. Nočna sporočila slovenskih in evropskih bančnih regulatorjev ter finančnega ministra Širclja z nedelje na ponedeljek pa so dokaz, da gre za skrajno resno in občutljivo bančno zadevo. In utrjevanje zaupanja v slovenski bančni sistem.

Da se to ne bi pričelo krhati, bi bilo bolje, če bi odgovorni odgovore in rešitve, ki nam jih bodo predočili danes, imeli že včeraj. V Bosni in Hercegovini denimo so regulatorji v tamkajšnjo Sberbank čez noč pripeljali prisilno upravo in že v petek prevzeli upravljavske vajeti, s čimer so se za zdaj izognili sankcijam. Obeh bančnih okolij sicer ne gre čisto primerjati, a hitrost in učinkovitost ukrepanja, še preden bi bilo treba varčevalce kakorkoli omejevati ali jim celo zapirati vrata bank, je za zaupanje ključno. Večkrat ko bomo slišali, da so vloge varne in da ni razlogov za paniko ter da naj ljudje ne navalijo na bankomate, manj verjetno bo, da se bo to zgodilo. In tudi ni res, da bi bile vse vloge zavarovane, tiste nad 100.000 evrov niso. In nekaj je tudi takih deponentov, ki te dni ne spijo prav dobro.

Gotovo so budni tudi v Zagrebu in Amsterdamu, kjer sta sedeža Skupine Fortenova, ta pa je po konverziji preko milijardnega reševalnega paketa za bankrotirani Agrokor v 44-odstotni lasti ruske Sberbank. Spomnimo, da je pod Fortenovo od maja lani tudi Mercator. Čeprav je Sberbank umik iz te naložbe že napovedala, se v teh nepredvidljivih kriznih dnevih, ko delnice te nekoč ruske bančne trdnjave tonejo, lahko zgodi marsikaj. Tudi kaj takega, na kar ne bomo imeli nobenega vpliva. Še najmanj 20.000 zaposlenih, od tega jih je dobra polovica v Sloveniji. Bi morali ponovno zvoniti alarmi?