Lokalna oblast

Petra Lesjak Tušek Petra Lesjak Tušek
18.11.2022 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Izteka se lokalna etapa volilnega leta, ki se bo v polovici občin sklenila takoj - v približno četrtini občin je župan, kjer je bil kandidat eden, tako rekoč izvoljen že na predčasnih volitvah, v četrtini občin, kjer sta kandidata po dva, pa bo znan to nedeljo. 212 županov bo v prvem oziroma v drugem krogu izvoljenih med 618 kandidati, tako za župane kot občinske svetnike pa je kandidatov na tokratnih volitvah manj kot na prejšnjih, tako da je izbira vsaj v kvantitativnem smislu manjša.

Mestna občina z največ županskimi kandidati je ostala Maribor, kjer bo, kot napoveduje tudi zadnja raziskava javnega mnenja, za izvolitev župana potreben še drugi krog. Volitve občinskih svetnikov so navidez manj pomembne od izbire županov. A dejansko v delovanju lokalnih oblasti niso nepomembne, ne glede na to, da koalicije v občinskih svetih pogosto ne delujejo po istem principu kot v državnem zboru oziroma v strankarskem pogledu niso nujno odločilne. Župani koalicij marsikje formalno niti ne sklepajo, čeprav se o njih do neke mere izrečejo že z imenovanji podžupanov. Tudi tokrat so županski in ostali kandidati precej stavili na neodvisne liste, ki se v luči naslavljanja na občinske dobrobiti skušajo otresti strankarske pripadnosti (ne pa nujno strankarskih podpor in zaslomb, ki so oziroma bodo koristne zlasti ob županovanju). Nova spremenljivka ob že utečenih strankah v nekaterih, vsaj mestnih in drugih večjih občinah, je Gibanje Svoboda, ki bo po državnozborskem triumfu izmerila še svoj lokalni domet.

Tokratna kampanja je bila ob nedavnih predsedniških volitvah sprva v ozadju, nato in zato pa bolj zgoščena, krajša. Po intenziteti se je v občinah ne da čisto spraviti na skupni imenovalec, po načinih nagovarjanja volivcev pa nekoliko bolj. Tudi v lokalnem okolju je prisoten trend čedalje večje selitve kampanj - tudi negativnih, z obračunavanji - na družbena omrežja. A hkrati smo spremljali tradicionalne oblike nagovarjanj, shodov, stojnic, druženj neposredno med ljudmi. V manjših občinah z manj prebivalci, kjer je teža posameznikovega glasu pri odločanju toliko večja in kjer kandidati naslavljajo volivce dobesedno od vrat do vrat, so take oblike še vedno učinkovite. V občinah, kjer so verjetne spremembe, so bile aktivnosti izzivalcev utečenih županov izrazitejše. Župani so, če so njihovi rezultati dela vidni, če so slišali pobude občanov oziroma so ti relativno zadovoljni z delom občin, zlasti pa, če se župani ne zapletejo v afere in jim ni mogoče očitati kakih nepravilnosti, praviloma v prednosti. A docela izdelanih receptov (iz)volitev nikoli ni. Prav vsake volitve so zgodba zase, vezane na določen čas, prostor, kontekst.

V Večeru smo ustaljeno, tako z izpostavljanjem relevantnih tematik, vsebinskimi preizpraševanji prioritet, podobnosti in razlik v volilni ponudbi pokrivali predvolilni čas s posebno natančnostjo in s potrebno kritičnostjo. V Mariboru, Velenju, Dravogradu, na Ptuju in Prevaljah smo odprli javno razpravo tudi s predvolilnimi soočenji. Še vedno ocenjujemo, da je vsebina pred formo. Pred vsako pomembno izbiro je dobro večplastno tehtanje, ki naj ne bo prepuščeno zgolj vplivom politične propagande.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta