V kolonah, na očeh vseh in ob spremstvu policije so v letu 2015 prebežniki, tedaj sicer večinoma z Bližnjega vzhoda, a tudi ekonomski migranti so bili med njimi, ure hodili tudi preko Slovenije. To je bil begunski val, kot ga nismo pomnili. A Evropa se znova sooča z rekordnimi številkami, ki jih piše begunski val.

Za prvimi odhodi pred osmimi leti, ki so bili večinoma sicer politično naravnani, se v minulih dneh, tednih in mesecih za njimi v Evropi lomi zdaj val predvsem ekonomskih migrantov, ki pa ga naravne katastrofe na obronkih Afrike poganjajo še močneje v za tujce obljubljeno deželo, Evropo. Trikrat toliko ilegalnih migrantov je Slovenija letos obravnavala kot leto poprej, Evropa je s prošnjami za mednarodno pomoč po letu 2016, torej v tednih po enem največjih migrantskih valov v zgodovini, znova v rekordnih številkah. A ne le Afganistanci, Maročani, med begunci je seveda še milijone Ukrajincev, ki bežijo zaradi vojn, pa tudi ruskih državljanov, ki iščejo varnost pred vojno na najstarejši celini.

Evropa pa sedaj še zdaleč ni več tako prijazna do prišlekov, kot je bila dobrega pol desetletja nazaj. Nemčija, v imenu katere je Angela Merkel tujce skorajda vabila tja, je zdaj vrata že skoraj zaprla. Avstrija je že mesece, ki se vlečejo v leta, kritizirana, ker sicer svojo mejo, ki naj bi bila po pravilih EU zaradi prostega pretoka blaga in storitev prosto odprta, v imenu migracij znova nadzira. In vse več je pozivov, da bi to morala storiti tudi Slovenija. Ker da Hrvaška, ki je z začetkom letošnjega leta prevzela schengen in tako varovanje zunanje meje EU, svojega dela ne opravlja, posledica tega pa so alarmantne številke, ki jih niza slovenska policija. Toda problema nima zgolj Hrvaška, izredne razmere so razglasili na Lampedusi, sredozemskem otoku, ki pripada Italiji. Kjer število ilegalno priplulih tujcev vsak dan dosega tisočice.

O ilegalnih migracijah preberite še

A tako Hrvaška kot Slovenija in delno tudi Italija so države, ki jih tujci le prečkajo. Nemčija je še zmeraj najpogosteje njihov cilj. V iskanju boljšega življenja, prihodnosti, ki je doma ne vidijo. Vedoč, da Evropa išče delovno silo za prepotrebna (slabše) plačana delovna mesta. Množice tujcev pa niso zgolj rešitev, je postalo zdaj že jasno, zato je široke evropske odprtosti izpred nekaj let vse manj. Migracijski vali in kaj z njimi bodo tema, mimo katere evropska politika ne bo mogla. A treba bo najti enotne rešitve, kajti rešitve, kot so relokacija in kvote za sprejem beguncev, ki so preveč odvisne od vsake od članic, za zdaj uspeha niso prinesle.

Migracije so bile in bodo. Politične, ekonomske ali zgolj beg za življenje. Tega tudi zaprtje mej in ograje, žičnate ali ne, ne bodo preprečile. Ovire se lahko postavljajo, a potrebe in želje priti do cilja jih bodo premagale. A to še ne pomeni, da rešitev, ki bodo vredne človeka, ni treba iskati. Pa naj gre za begunce ali ljudi, ki si množice tujcev ne želijo na svojem vrtu. A prej kot za iskanje rešitev so tujci, ki prečkajo naše ozemlje, veliko priročnejši za politične bitke. In to ne velja zgolj za nas.