Iluzija za omejitev migracij

Prepolni čolni migrantov z Bližnjega vzhoda in iz severnoafriških držav še vedno prihajajo na obale južne Italije. Italijanska mornarica in obalna straža, pa tudi humanitarne in nevladne organizacije pogosto rešujejo migrante s čolnov, ki se zaradi prenatrpanosti potopijo ali doživijo brodolom. Zadnji takšen primer se je zgodil konec februarja pri mestu Cutro na jugu Italije v Kalabriji. Našteli so 81 smrtnih žrtev, med njimi je bilo kar 33 mladoletnikov. Okoli 30 jih je še zmeraj pogrešanih. Prenatrpan ribiški čoln je izplul iz Turčije, na njem pa so, kot so poročali italijanski mediji, bili prebežniki iz Afganistana, Irana, Pakistana, Iraka, Sirije in Somalije.

Tragedija je razburila tako Italijo kot Evropo, saj je skoraj sočasno s tragedijo skrajno desna italijanska vlada Giorgie Meloni sprejela zelo sporni zakon. Ta med drugim bistveno omejuje humanitarne in nevladne organizacije, ki na odprtem morju rešujejo utapljajoče se ljudi. Ko ljudi spravijo na palubo, se morajo nemudoma vrniti v pristanišče in ne smejo sredi morja čakati na morebitne nove žrtve. Tudi se ne smejo vrniti v katerokoli pristanišče, temveč morajo pluti v Genovo in druga pristanišča na severu države, reševanja utapljajočih se migrantov pa se večinoma dogajajo na jugu Italije.

Zakon v nasprotju s človekovimi pravicami

Iz Evrope se vrstijo pozivi Italiji, naj umakne sporni zakon. Notranjega ministra Mattea Piantedosija je k umiku zakona ali vsaj njegovi reviziji pozvala tudi evropska komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović, saj da bi odločbe odloka lahko ovirale nevladne organizacije pri operacijah iskanja in reševanja in bi bile v nasprotju z obveznostmi Italije na podlagi človekovih pravic in mednarodnega prava, je dejala. Obregnila se je tudi ob oddaljena pristanišča, v katera se morajo ladje nevladnikov vrniti po reševanju. "To predstavlja tveganje, da bi bili ljudje v stiski prikrajšani za pomoč pri reševanju življenj na najbolj smrtonosni migracijski poti v Sredozemlju," je še dejala.

Italijanska vlada je sporni zakon najverjetneje uveljavila zaradi porasta nezakonitih migracij. V letu 2022 naj bi bilo v Italijo prišlo okoli 100 tisoč migrantov, kar je skoraj 70 tisoč več kot leta 2021 in 35 tisoč več kot v letu 2020, ko so migracije upadle zaradi pandemije covida.

Posledica državnih politik

Miha Blažič, aktivist iz Ambasade Rog, kjer pomaga migrantom, o omenjenem zakonu pravi, da je sprejemanje tako radikalnih vladnih ukrepov zgolj iluzija za omejitev migracij. "To se ne dogaja le v Italiji. Tudi na Balkanu so primeri, ko vlade iluzorno mislijo, da bodo z represijo zmanjšale število migracij. Ne upoštevajo dejstva, da si ljudje teh poti niso izbrali sami, bili so primorani vanje. Za pot izberejo razpoložljiva sredstva, kar pa jim na voljo pušča Evropa, je čedalje bolj nevarno. Vedno bolj so migranti prepuščeni tihotapskim mrežam, poti pa so vse nevarnejše. To ni naključje, ampak posledica državnih politik. Pred schengnom se to ni dogajalo, gre za relativno nov pojav," je pojasnil. Blažič je povedal, da se migrantske poti skozi leta spreminjajo: "Kar se zdaj dogaja v Italiji, smo nekoč spremljali na jugu Španije, ogromno ljudi umira tudi med Turčijo in Grčijo. Ko nekje meje postanejo bolj militarizirane, se pač ljudje usmerijo drugam. Italija je v tem trenutku videti kot neko žarišče, vendar se to vsakih nekaj let pojavi kje drugje. Ljudje bodo zmeraj našli pot. Ne moramo pa govoriti o nekem povečanju števila migrantov v zadnjem času. Trideset let že spremljamo isto zgodbo, kakšno leto je več ljudi in nato Evropa za nekaj časa še bolj militarizira svoje meje. To privede k temu, da se ljudje nabirajo ob zunanjih mejah Evrope, kjer živijo v begunskih taboriščih v zelo slabih razmerah. Ko se pojavi možnost za odhod, gredo vsi naenkrat in tedaj v Evropi začnemo govoriti o valovih, migrantskih krizah. Vse to je pač posledica mejnega režima Evropske unije."

O vlogi Italije, pa tudi Slovenije na migrantski poti je Blažič rekel, da Slovenija v 30 letih ni podelila niti 1000 statusov mednarodne zaščite in je za tujce neprijazna in zahtevna država, zato jo načeloma izpuščajo. "V Italiji so pravila zelo arbitrarna in marsikdo tam pristane proti svoji volji, vendar načeloma tudi ni ciljna država," je dodal.