(BORZNI KOMENTAR) Ali je pred nami deglobalizacija?

Kdo ni še slišal ali prebral treh besed v angleščini: "Made in China"? Ali "Made in ..." v katerih drugih državah vzhodne Azije, kot sta Vietnam in Tajvan? V ekonomskem smislu je globalizacija trgovanje na globalni ravni. Zaradi določenih interesov, med katerimi prednjači želja po dobičku, se proizvodnja seli na območja, kjer so vhodne sestavine (surovine, delo) cenejše in je dodatni strošek transporta še vedno nižji, kot če bi izdelek proizvedli v razvitih državah. V vsakdanjem življenju se niti ne zavedamo, koliko dobrin in zadnje čase tudi storitev iz manj razvitih držav nas vse bolj obdaja. Dejansko je svetovna trgovinska izmenjava letos dosegla novo najvišjo vrednost v zgodovini. Zdaj pa se vse več govori o koncu globalizacije oziroma o deglobalizaciji. Nedavni dogodki, kot sta pandemija koronavirusa in ruska invazija na Ukrajino, so pokazali, kako zelo smo odvisni od tujine, predvsem od kitajske proizvodnje in Evropa od ruskega plina.  

Desetletja je globalizacija opisovala gospodarski koncept, v zadnjem obdobju pa je postala zamegljena s političnim konceptom. Ločevanje med obema je pomembno za razumevanje vpliva na vlagatelje. ZDA in Kitajska, ki sta se politično precej oddaljili, ostajata gospodarsko tesno prepleteni. Brexit je bil predvsem politična ločitev Združenega kraljestva od EU, uvoz v ZK iz EU je nedavno dosegel drugo najvišjo raven v zgodovini. Takšna delitev ne velja za Rusijo - ta se je oddaljila tako politično kot gospodarsko. 

Kljub politični deglobalizaciji se v tem trenutku niso povečali izdatki razvitih držav za nove proizvodne zmogljivosti. V primeru ZDA so od leta 2015 do zdaj izdatki znašali med pet in osem milijard USD, kar nakazuje na to, da v kratkem obdobju ekonomska deglobalizacija ni izvedljiva. Podobno se v Evropi ni mogoče v celoti odpovedati ruskemu plinu, niti v Sloveniji govoriti o električni samooskrbi. 

Glede na nezavidljive makroekonomske kazalnike v smislu povečanih vrednosti inflacije, dvigovanju ključnih obrestnih mer s strani centralnih bank ter drugimi geopolitičnimi vplivi, delniški trgi kažejo presenetljivo odpornost. Globalni delniški indeks MSCI AC World je od začetka leta do velikonočnih praznikov izgubil okrog osem odstotkov. Po drugi strani so zaradi inflacije obveznice bolj pod pritiskom. Ob dejstvu, da obveznice ponujajo fiksno kuponsko stopnjo, so se njihove cene znižale tako, da zadostijo pričakovanjem vlagateljev po donosih. iBoxx indeks, ki meri donos obveznic, je, denominirano v evrih, od začetka leta izgubil dobrih sedem odstotkov. 

Po tem, ko je ameriška centralna banka Fed že začela z dvigi obrestnih mer, je evropska ECB pred velikonočnimi prazniki jasno naznanila, da bo končala program odkupa obveznic v tretjem kvartalu tega leta in po vsej verjetnosti šele takrat začela tudi z dvigovanjem ključnih obrestnih mer. Seveda ne izključujejo možnosti sprememb načrtov, saj se situacija na gospodarskem in političnem področju nepredvidljivo spreminja. Velik vpliv ima predvsem rusko-ukrajinska vojna. Po drugi strani se v ZDA pričakujejo visoki dvigni obrestnih mer do konca leta, saj oblasti ocenjujejo, da je njihovo gospodarstvo pregreto in mandat po polni zaposlenosti izpolnjen. Tako je njihov nov cilj ukrotiti inflacijo z dvigom obrestnih mer, kar prinese za posledico zmanjšanje rasti BDP in povečanje brezposelnosti. Vsekakor pa je potrebno vzeti v obzir, da je trenutna brezposelnost na zgodovinsko nizkih ravneh in da je gospodarska rast po sprostitvi "lock-down" ukrepov doživela preporod.