"Digitalna preobrazba je timski šport, v katerem lahko Slovenija zmaga le, če igramo skupaj"

Sporočilo ni novo: v svetu, kjer razvoj narekujejo veščine IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij), primanjkuje kompetentnih strokovnjakov. Evropa, ki načrtuje do leta 2030 imeti 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, se sooča z izdatnim pomanjkanjem talentov tega kova, nič drugače pa ni v Sloveniji, kjer bi vsako leto potrebovali 5000 novih IKT-strokovnjakov, a jih izobraževalni sistem zagotovi le 1100. In še nekaj velja v svetu IKT - priložnosti bodo predvsem za ženske, saj je razmerje med spoloma treba uravnovesiti v prid nežnejšega spola.

Prav pomanjkanje IKT-strokovnjakov Slovenijo ovira na poti do digitalizirane države, kar predstavlja oviro tako za gospodarstvo kot za družbo, so med drugim ugotavljali udeleženci AmCham Poslovnega zajtrka, kjer so pristojni govorili predvsem o tem, ali smo Slovenci snovalci ali sledilci digitalne stvarnosti. Da se je že pred imenovanjem ministra za digitalno preobrazbo v Sloveniji veliko dogajalo na tem področju, je ocenil pristojni minister Mark Boris Andrijanič in dodal, da je manjkalo predvsem koordinacije na tem področju. "Če ste želeli projekt 'ubiti', pa ste sklicali medresorsko koordinacijsko skupino," je še navrgel v šali, ob tem pa izpostavil nedavno sprejeti zakon o digitalni vključenosti, prvi tovrstni sistemski zakon, s katerim po njegovih besedah želimo med evropske zmagovalce. Obrniti statistiko, ki kaže da manj kot polovica odraslih v državi obvlada osnovne tehnične vsebine.

"Mlade lahko najbolj pritegneš z znanjem"

A pomembno je še nekaj - čim prej navdušiti mlade nad tehničnimi znanji in poklici, "pri čemer moramo biti še posebej osredotočeni na dekleta", je dejal minister, prepričan, da je z več dekleti v tehničnih šolah in s tehničnim poklicem mogoče izzive rešiti v nekaj letih. "Mlade lahko najbolj pritegneš z znanjem," je še dejal Andrijanič in izpostavil estonski program učenja programiranja predšolskih otrok, na zabaven način, skozi igro. Ključno pa bo tudi povezovanje z gospodarstvom in vzpostavljanje razvojnih centrov, kjer se lahko mladi iz prve roke spoznajo s tehnologijo, ustanovitev takšnih centrov po vsej državi pa predvideva drug paket ukrepov strateškega sveta.

Edita Krajnovič, direktorica družbe Mediade, ki je tudi soorganizatorica izbora Inženirka leta, je izpostavila pomen državljanske pobude za navduševanje mladih za inženirstvo, tehniko in inovativnost in Slovence označila za narod inženirjev, saj smo na tem območju na področju mobilnosti z izumom kolesa inovirali že 5000 let nazaj, prvi računalnik (HP 18)-C je razvil Slovenec ... Da so človeški viri za navdušenje omejeni, je še dejala Krajnovičeva, a postregla z informacijo o točkovnem pragu vpisa na šest tehničnih fakultet v državi (ta se je dvignil z 72 na 76,5 točke), kar ne kaže le večjega interesa za izobrazbo v tehničnih smereh, vendar tudi za rast kakovosti študentov. "Mladi želijo biti vključeni, želijo soustvarjati, že zato, da nam pokažejo, kako oni vidijo stvari," je še dejala.

Zaradi teh in podobnih izzivov so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ustanovili tudi službo za digitalizacijo izobraževanja. Vodje službe Igor Pesek je poudaril, da bo potrebna tudi celovita prenova učnih načrtov, s pomočjo katere bodo lahko naslovili tudi digitalne kompetence. Kot eno od rešitev je navedel tudi uvedbo predmeta računalništvo in informatika, s čimer bi nagovorili potrebne kompetence. Da je treba gledati na dolgi rok, je prepričan, saj da je izobraževalni sistem na hitre spremembe zelo občutljiv: "Tudi če uvedemo predmet, potrebujemo predvsem kader, ki pa ga ni."

"Deficitarnih poklicev ni, so le slabo plačani"

Peter Gregorčič z ljubljanske Fakultete za strojništvo je ocenil, da je eden večjih problemov pomanjkanje ugleda in prenizke plače pri deficitarnih poklicih. "Deficitarnih poklicev ni, so le slabo plačani," je bil neposreden in dodal, da so plače ključni motivator za človeka, da počne stvari, ki jih drugi ne znajo. Je pa po njegovem ključna tudi dobra infrastruktura, ki posamezniku omogoča, da lahko razvija tudi sebe kot človeka. Kajti, kot pravi: "Včasih je človek iskal službo, zdaj pa služba išče človeka."

Minister Mark Boris Andrijanič je ob tem izpostavil predvsem pomen povečanja agilnosti v naših javni upravi, kajti, kot je bil slikovit, "lažje uvoziš jedrske konice, kot pa tujcu urediš papirje" "Digitalna preobrazba je timski šport, v katerem lahko Slovenija zmaga le, če vsi igramo skupaj," je še dejal minister.

Alexa Joyce iz Microsofta je izpostavila predvsem pomen fleksibilnega poslovnega okolja. Ocenila je, da bo potrebno v Evropi v prihodnje bolj vzpodbujati rast digitalnega gospodarstva. Meni tudi, da lahko iz izkušnje s pandemijo in pospeškom digitalizacije v učnih procesih, naredimo hiter kvalitativen korak naprej v uporabi tehnologije. Zaradi pandemije so se namreč spremenila pričakovanje vseh: študentov, učencev, učiteljev in staršev. V prihodnje bo tako potrebna večja stopnja prilagodljivosti na vseh področjih delovanja.

Da moramo zmanjšati birokratske ovire in olajšati zaposlovanje tudi za tuje strokovnjake v Sloveniji ter tako narediti Slovenijo bolj privlačno za tuje strokovnjake, je poudarila generalna direktorica Microsofta v Sloveniji Barbara Domicelj.

"Ne potrebujemo velikih reform, potrebujemo pa majhne prilagoditve. Ne samo boljša plača, mlade pritegne tudi spodbudno okolje, za to pa ne potrebujemo zakonov in reform. Pošljimo mlade v tujino, ampak naredimo vse, da se bodo ti k nam tudi vrnili," je še dejal minister Andrijanič, prepričan, da je treba vzpostaviti okolje, v katerega bodo IKT-strokovnjaki prihajali, se vračali in iz njega ne bežali.