Jasmina Cehnar
Že 16. leto se je na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) odvil Marketinški semafor, največja marketinška konferenca na Štajerskem. Letos so brezplačni dogodek, ki ga v prvi vrsti za svoje kolege pripravljajo študentje Kluba za marketing EPF, naslovili Umetnost oglaševanja v svetu medijev, ki so zaradi digitalizacije soočeni s številnimi izzivi.
Prepričati mlade pomeni preživeti
Najbolj so na udaru tradicionalni mediji, med njimi tudi časopis Večer. Njegov direktor marketinga, Matic Lesnik, je študentom povedal, da je bila naklada tega še vedno največjega časopisa v severovzhodni Sloveniji v najboljših časih 80 tisoč dnevno, danes okoli 15 tisoč izvodov, a da je kljub temu Večerov doseg velik "kot še nikoli". Spletna stran časopisa denimo beleži 420.000 unikatnih uporabnikov mesečno. Mlade je izzval z vprašanjem, koliko jih pozna Večer. Dvignilo se je kar nekaj rok. Teh je bilo manj pri vprašanju, koliko jih je v zadnjem času kakšno od Večerovih vsebin prebralo, le peščica jih je ostala ob vprašanju, kdo informacije namensko išče na Večerovi spletni strani. "Edini način, da preživimo, je, da se približamo vam," je ob tem povedal Lesnik. Na vprašanje študentov, kako bodo to dosegli, pa odvrnil, da (pomlajena) Večerova ekipa na tem že dela, zlasti s krepitvijo aktivnosti na družbenih omrežjih, ustvarjanjem podkastov, razmišljajo o formatih in vsebinah, ki bi mlade pritegnile.
Tiskani mediji imajo sicer težave tudi zaradi upada prihodkov iz oglaševanja. Veliko večino tega kolača, po podatkih Lesnika kar 87 odstotkov, namreč poberejo televizije. Za oglaševanje v tisku so podjetja lani namenila le še 3,7 odstotka, za radie 3,5 odstotka, enako za plakate, za internet pa 2,6 odstotka oglaševalskega denarja. Oglaševalski kolač za televizije se je v zadnjih letih še povečal, kar je nasprotno svetovnim trendom, je povedal govornik. Večer se tako na oglaševalski denar več ne more zanašati in ga skuša pridobiti na drugačen način, to je z gospodarskimi projekti - pripravo raznih konferenc, dogodkov in posebnih projektov ter spletnih svetovalnic.
Za 30 sekund do štiri tisoč evrov
Medtem vodilna medijska hiša Pro Plus, ki ima v lasti med drugim Pop TV in Kanal A, ustvari 60 milijonov evrov oglaševalskih prihodkov, je povedal Aleš Muhič, direktor trženja pri Pro Plusu. "Trdimo, da televizija za oglaševalce ostaja najbolj učinkovit medij," je dejal. Vsi podatki kažejo, da so Slovenci še vedno zelo vezani na televizije, ta v gospodinjstvih ohranja pomembno vlogo, je pa res, je dejal govornik, da je na sprejemnikih vse manj linearnega gledanja televizije in spremljanja televizijskih vsebin, konkurenca televizijam (gledanje youtuba, igranje igric ...) pa "iz dneva v dan" večja. Kar so potrdili tudi študentje. Ko jih je Muhič vprašal, koliko jih je v zadnjem tednu vsaj pet minut gledalo televizijo, se je javilo le nekaj prisotnih.
Sicer pa ima kar 67 odstotkov Slovencev pametno televizijo, 76 odstotkov uporabnikov gleda vsebine za nazaj (pri čemer nekateri preskakujejo oglase), 47 odstotkov gospodinjstev plačuje video na zahtevo. Po podatkih Muhiča ima Pro Plus kar 180.000 naročnikov na Voyo, kar predstavlja 28-odstotni tržni delež. Enakega ima še Netflix, sledi HBO Max s 13,8 odstotka. Napovedal je, da tudi oni razmišljajo o hibridnem modelu, s katerim bi za Voyo računali manj, a bi gledalci bili izpostavljeni oglasom (sedaj niso).
Pro Plusu gre pri pridobivanju oglaševalcev v prid tudi več kot 50- odstotni gledalski delež, z 200.000 gledalci najbolj gledana oddaja (Slovenija ima talent) in med drugim najbolj brani portal 24ur. Največji oglaševalci so, tako Muhič, trgovci, prek katerih se vse bolj oglašujejo tudi podjetja, ki so pri oglaševanju prednjačila v preteklosti. Oglaševalski denar sicer pridobivajo tudi prek svojih tematskih spletnih portalov, ustvarjenih prav v ta namen (Okusno.je, Zadovoljna.si ...), ter s posebnimi projekti (spet s trgovci), kot sta Mali šef Slovenije ali Štartaj Slovenija. Licenco za slednjega so prodali na Hrvaško in v Srbijo. Študente je med drugim zanimalo, koliko stane oglaševanje v najbolj gledanih terminih. Po podatkih direktorja marketinga Pro Plusa je za 30 sekund med oddajo Masterchef treba plačati tri do štiri tisoč evrov.
Razumeti psihologijo ljudi
Stanje na Radiu 1 pa je predstavil znani radijski voditelj Denis Avdić. "Glede oglaševanja smo zasedeni eno leto vnaprej. Imamo srečo, da smo na tem področju vodilni v Sloveniji," nam je povedal, da se manjši oglaševalski kolač za radie pri njih ne pozna.
"Edini način, da preživimo, je, da se približamo vam"
"Marketing ne pomeni poznavanja na stotine orodij, ampak predvsem razumeti psihologijo ljudi," pa je razmišljala Anja Cimerman, direktorica digitalne agencije Boost up in strokovnjakinja za digitalni marketing. Navedla je, da je v poplavi marketinških orodij najbolj pomembna spletna stran podjetja, ki mora biti dobro premišljena, pregledna, enostavna ... Povedala je tudi, da jo stranke pogosto sprašujejo, ali naj oglašujejo prek tiktoka. "Moj odgovor je vedno ja. Že včeraj bi morali začeti. Na tiktoku je res mlajša populacija, ampak ti bodo čez pet let starejši in bodo postali vaša potencialna stranka," je razložila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
