Mladi in trg dela: Začel kot skladiščnik, zdaj je direktor

"Pred tremi leti sem diplomiral, sem inženir živilske tehnologije. Kar dve leti in pol sem bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje in brezuspešno iskal službo. Brez kakršnihkoli prejemkov, ker mi niso pripadali, zato sem se moral iz Ljubljane preseliti nazaj domov, k staršem v Maribor. Z zavoda so me trikrat napotili na prosto delovno mesto, tudi za voznika avtobusa, čeprav nimam izpita, enkrat pa za delo v trgovini, na blagajni. Pisal sem prošnje in večinoma sploh nisem dobival odgovorov. Ko sem bil prvič povabljen na razgovor, sem si rekel, zdaj imaš priložnost. Na razgovor sem šel veliko prej, da bom ja točen. Dobro sem pripravil svojo predstavitev, problem pa je bil, ker še nisem imel delovnih izkušenj. Po tem je prišla korona, vse se je začelo zapirati in obvestilo je bilo, da so prijave zaradi trenutnega stanja odpovedane," pripoveduje 31-letni Mariborčan.

Med brezposelnimi petina mladih

Po vseh neuspelih poskusih, da bi našel službo v Sloveniji, se je odločil poskusiti tudi v Avstriji. "Korona je tudi v Avstriji, ampak v industriji ljudi še vedno zaposlujejo. Sosed, ki dela čez mejo, mi je predlagal, naj v njegovo agencijo samo oddam življenjepis. Že čez 14 dni so me poklicali in mi povedali, da žal trenutno nimajo prostega delovnega mesta v moji stroki, lahko pa takoj začnem delati v graški Magni. Minimalna plača v Avstriji je 1300 evrov, pa sem si mislil, bom poskusil. Če me je kaj pretentalo, bi rekel, da denar, vendar v resnici je bolj tisti občutek za obstoj. V Sloveniji imajo učitelji plače nižje od avstrijske minimalne, navkljub temu da ima večina magisterij. Po letu dni dela v Magni sem ob pomoči avstrijske agencije uspel najti delo, ki ustreza moji izobrazbi, v živilski industriji. Že dva meseca sem zaposlen, zadovoljen tako s plačo kot pogoji dela. Iz Maribora se vsak dan vozim na delo v 60 kilometrov oddaljen kraj, po avtocesti, in mi tudi to ne predstavlja problema. Če bi me kdo vprašal, ali bi prišel nazaj v Slovenijo, bi rekel, da verjetno ne," pove.

To je le ena od zgodb mladih v Sloveniji, ki iščejo službo. Čeprav v zadnjih mesecih brezposelnost v Sloveniji pada in podjetja zaposlujejo, je bilo konec novembra na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 12.677 mladih brezposelnih, kar je skoraj petina vseh brezposelnih. Manj sicer kot konec lanskega leta, ko jih je bilo 17.742, in najmanj v zadnjih štirih letih, a še vedno je delež vendarle visok. Za boljšo predstavo, največ mladih brezposelnih je bilo prijavljenih na zavodu lani maja - 18.596. Med brezposelnimi pa niso samo tisti, ki so končali študij in iščejo prvo zaposlitev, teh je približno polovica oziroma 6741, ampak tudi 3872 mladih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, 639 takih, ki so bili presežni delavci ali jim je prenehala zaposlitev zaradi stečaja organizacije, 806 mladih, ki jim je prenehalo delovno razmerje s pisnim sporazumom. Povprečna starost brezposelnih mladih je 23,3 leta.

Danes je delo mogoče dobiti hitro

"Danes na trgu obstaja izredno močno povpraševanje po delovni sili. Negotovosti, ki je nastopila z epidemijo, ni več, podjetja so se prilagodila in vedo, kam gredo in kaj za to potrebujejo. Res je, da še vedno obstajajo strukturna neskladja glede tega, kaj delodajalci potrebujejo in katere kompetence iskalci zaposlitev lahko ponudijo. A vendarle, danes vsak, ki je pripravljen poprijeti za delo, nima zdravstvenih omejitev ter se je pripravljen samostojno učiti in priučiti, lahko dobi zaposlitev. Hkrati pa morajo biti tudi njegova plačna pričakovanja prilagojena dodani vrednosti, ki jo lahko s svojimi kompetencami ustvarja. Pogosto se namreč dogaja, da ni tako," pojasnjuje Damjana Ocvirk, direktorica prodaje in svetovalka v kadrovski družbi Trenkwalder.

Danes tudi mladi lahko hitro dobijo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ugotavljajo v kadrovskih agencijah, seveda s poskusnim delom. Vse več podjetij se odloča za to, da ponudijo pogodbe za nedoločen čas tudi kadru, ki ga predhodno še niso poznala. Institut poskusnega dela omogoča, da se tako delodajalec kot delavec spoznata, tako obstaja določeno uvajalno obdobje, v katerem se uči in spremlja delavca ter se ga še toliko bolj usmerja in skrbi za njegovo znanje in dobrobit. Če v tem času delavec in delodajalec ugotovita, da nista za skupaj, katerikoli od njiju lahko poda odpoved s sedemdnevnim odpovednim rokom. Tudi zakonodaja vzpodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas z določenimi prihranki za delodajalce, kot so nižji prispevki ali odsotnost odpravnin v prvem letu zaposlitve.

"Mladi prihajajo v delovna okolja pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot jih že imajo ostali zaposleni v določenem podjetju. Je pa res, da se opazi, da imajo lahko drugačne poglede, drugačne želje in pričakovanja, in naloga delodajalcev je, da skušajo temu sprva vsaj čim bolj prisluhniti," dodaja Ocvirkova.

Nekateri so pripravljeni začeti v proizvodnji

Vsak delodajalec si seveda želi izkušen kader. Za določena delovna mesta se tudi ne da zaposliti osebe brez predhodnih ustreznih delovnih izkušenj. Govorimo o delovnih mestih, kjer se zahtevajo poznavanje branže, poznavanje delovanja specifičnih strojev in naprav in podobno. Res je, da so kakršnekoli izkušnje zaželene, tako po srednješolskem izobraževanju kot po zaključku študija. Pod delovne izkušnje pa se štejejo tudi študentsko delo, prostovoljno delo in kakršnokoli udejstvovanje v času šolanja.

"Tudi če se mlad izobražen kader zaposli v proizvodnji nekega podjetja, ima po večini precejšnje in raznolike možnosti, da napreduje. Lahko znotraj istega podjetja ali pa si z na novo pridobljenimi delovnimi izkušnjami in znanjem lažje poišče drugo zaposlitev. Z delom in svojo aktivnostjo tako postane bolj konkurenčen na trgu dela. Poznamo ogromno primerov, ko je izobraženi kader v proizvodnji bistveno prispeval k izboljšanju produktivnosti z lastnimi idejami, motivacijskimi vzvodi do sodelavcev, odnosom do dela, izraženimi organizacijskimi sposobnostmi. To je posledično pomenilo, da je napredoval hitreje od svojih sodelavcev in bil tudi prepoznan kot boljši 'performer' ter zopet imel možnosti hitrejšega kariernega razvoja, napredovanja v plačilnih razredih, lahko tudi možnosti prekvalifikacije. Imamo različne primere, lahko pa izpostavim enega, ko je kandidat, ki se je zaposlil pri znanem delodajalcu kot skladiščnik, sedaj prevzel funkcijo direktorja logistike tega istega mednarodnega podjetja," pojasnjuje Ocvirkova.

In kdo trenutno na trgu dela najlažje dobi zaposlitev? Najbolj pogosto iščejo tehnične profile, vseh strokovnih smeri in vseh stopenj formalne izobrazbe. Sicer pa so se v letošnjem letu najhitreje zaposlili mladi s poklici na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja, fizioterapevti, elektroinštalaterji, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji, strugarji, kuharji, mizarji, tehniki za elektrotehniko in strojništvo.