Barbara Gavez Volčjak
Kako dobro se Slovenci zavedamo, da financiranje otrokovega študija ni poceni? Ali smo navajeni oziroma pripravljeni zanj varčevati vnaprej ali se pač znajdemo, ko situacija to od nas zahteva?
"Tega se v Sloveniji ne zavedamo, ker je vpis na fakultete pri nas še vedno večinoma brezplačen. Življenjske stroške študenta pa financiramo sprotno, zato se ne zavedamo, koliko dejansko študent stane. Ko se s starši majhnih otrok pogovarjamo o varčevanju za financiranje študija, se po navadi izgovarjajo, da bodo že nekako, da bo pač živel skromno in poleg študija tudi sam delal ter zaslužil kak evro. Ne zavedajo se, da bi z varčevanjem v prihodnosti razbremenili sebe, saj vsak lažje danes odvaja na varčevalni račun 100 evrov, kakor pa kasneje financira svojega otroka s 450 evri mesečno. Slovenci torej večinoma še nimamo razvite discipline, da bi varčevali za otrokov študij."
Nekateri pa le so toliko disciplinirani, da dajejo na stran, bodisi v obliki varčevanja v bankah ali zavarovalnicah bodisi z zbiranjem denarja na računu. Če že varčujemo, v kaki obliki in kako dolgo to ponavadi traja?
"Tisti, ki se zavedajo stroškov študija, varčujejo že tako rekoč od otrokovega rojstva in do njegove polnoletnosti, torej 18 let. Preostali, ki varčujejo v banki, ne varčujejo neposredno za namen študija."
"Menim, da bi generacija današnjih mladih staršev že lahko bistveno prispevala k večji finančni pismenosti svojih otrok"
Kakšen način varčevanja bi kot finančna strokovnjakinja svetovali?
"Svetovala bi varčevanje v investicijskih delniških skladih, kjer so potencialni donosi višji, pričakovani v povprečju sedem odstotkov letno, denar je dobro razpršen, naložbe pa so nadzirane in v tem smislu varne."
Naj tudi mladi, denimo že v osnovni šoli, začnejo varčevati za svoj študij? Kako?
"Predlagala bi, da vsaka družina odpre varčevalni račun za otroka in za rojstne dneve, obletnice, mature, krst, obhajila, birme in podobne priložnosti vsi sorodniki vplačujejo na ta račun. Bolje je 50 ali 100 evrov vložiti v delniške trge in denar oplemeniti, kakor pa kupovati igrače in druge nepotrebne stvari."
Ali je smiselno za študij vzeti kredit? Navsezadnje študiramo štiri ali pet let, posojilo pa lahko odplačujemo dlje.
"Po moji oceni to ni potrebno, če študiramo doma. Druga zgodba je študij v tujini. Nisem zagovornik kreditov. Predlagam, da raje študent opravlja še študentsko delo in si tako finančno pomaga pri študiju.
Ali na tržišču sploh obstajajo tovrstni produkti? Ali lahko mladi dobijo kredit, če so jim na primer porok starši?
"Banke že ponujajo kredite za študente, vendar so to nižji zneski. Vsekakor predlagam varčevanje vnaprej, vendar je treba res razviti navado varčevanja in potrpljenja ter se zavedati, daj je varčevanje tek na dolge proge."
Zakaj, poleg zagotavljanja finančne varnosti, se vam zdi varčevanje vnaprej pomembno?
"Kot sem že dejala, bi staršem predlagala, da malčkom odprejo varčevalni račun in da se vsa darila v obliki denarja nalagajo na ta naložbeni račun za otroka. Tako bo tudi otrok spoznal, kako dolgo so starši in stari starši varčevali zanj, in se naučil, da denar ne raste na drevesu in da se večjih dobrin, med katere sodi tudi financiranje študija, ne kupuje zgolj s krediti in obročnimi plačili. S tem razvijamo pri otroku finančno pismenost. Menim, da bi generacija današnjih mladih staršev že lahko bistveno prispevala k večji finančni pismenosti svojih otrok."
