Za to se je odločil na podlagi inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike, so sporočili iz Frankfurta.
Svet ECB je depozitno obrestno mero, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, znižal za 0,25 odstotne točke na 3,50 odstotka.
Kot so ob tem opozorili v osrednji denarni ustanovi evrskega območja, bodo 18. septembra skladno z marčno napovedjo začele veljati nekatere spremembe operativnega okvira za izvajanje denarne politike. Tako bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita po novem določen v višini 0,15 odstotne točke. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen v višini 0,25 odstotne točke.
Centralni bankirji so tako osrednjo obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja danes določili pri 3,65 odstotka, obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 3,90 odstotka. Doslej sta znašali 4,25 oziroma 4,50 odstotka.
Domača inflacija ostaja visoka
"Najnovejši podatki o inflaciji so večinoma skladni s pričakovanji, nove projekcije strokovnjakov ECB pa potrjujejo prejšnje inflacijske obete," so današnjo odločitev za nov rez v obrestne mere pojasnili v ECB. "Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še naprej rastejo z okrepljeno dinamiko. Vseeno se pritiski s strani stroškov dela umirjajo, dobički pa deloma absorbirajo vpliv višjih plač na inflacijo. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni, gospodarska aktivnost pa je še naprej oslabljena, kar je posledica šibke zasebne potrošnje in investicij," so dodali.
Tokratni rez v obrestne mere je drugi od septembra 2019 in pomeni nadaljevanje rahljanja denarne politike. Svet ECB je osrednje evrske obrestne mere zaradi visoke inflacije med julijem 2022 in oktobrom 2023 v rekordnem nizu dvignil desetkrat zapored in jih do junija letos ohranjal nespremenjene.
Evrska inflacija se je v zadnjem času močno umirila in se približala dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju ECB. Avgusta je bila po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat na medletni ravni pri 2,2 odstotka, s tem pa daleč od rekordne vrednosti iz oktobra 2022, ko je bila letna rast cen življenjskih potrebščin pri 10,6 odstotka.
ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti.
Pričakovanja glede gibanja inflacije so enaka kot junija. Letos naj bi bila letna rast cen življenjskih potrebščin 2,5-odstotna, leta 2025 2,2-odstotna, leta 2026 pa 1,9-odstotna. So pa nekoliko popravljene projekcije osnovne inflacije - inflacije brez energentov in hrane - za letos in prihodnje leto, in sicer navzgor, saj je storitvena inflacija višja, kot je bilo pričakovano. Letos naj bi bila ta inflacija 2,9-odstotna (in ne 2,8-odstotna), leta 2025 2,3-odstotna (in ne 2,2-odstotna), leta 2026 pa 2,0-odstotna.
Pričakuje se tudi nekaj nižjo gospodarsko rast območja evra kot junija, in sicer zaradi šibkejšega prispevka domačega povpraševanja v naslednjih nekaj četrtletjih. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) območja evra bo tako po najnovejših ocenah letos 0,8-odstotna, potem ko so junija v Frankfurtu napovedovali 0,9-odstotno. Za naslednje leto so oceno gospodarske rasti znižali za 0,1 odstotne točke na 1,3 odstotka, za leto 2026 pa prav tako za 0,1 odstotne točke na 1,5 odstotka.
