(ANALIZA) Dan D: Po združitvi Nove KBM in SKB madžarski bančni krog sklenjen

Četrtek je predviden dan D za pravno združitev Nove KBM (NKBM) in SKB v OTP banko. Po besedah predsednika uprave Nove KBM Johna Denhofa naj bi pravna in tudi operativna združitev potekala "izjemno gladko", saj imajo izkušnje z združevanji bank, nazadnje z Abanko. Tako se bo združena banka od petka imenovala OTP banka. Operativna združitev pa bo potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra, ob čemer bodo največ sprememb deležne stranke SKB.Kako je nastajala OTP banka v SlovenijiMadžarska bančna skupina OTP s preko sto milijardami evrov bilančne vsote in več kot 40 tisoč zaposlenimi na trinajstih bančnih trgih si je vseskozi prizadevala za naskok na slovenski bančni trg. Teren je namreč tipala že leta 2015, ko je vlada Mira Cerarja prodala NKBM za 250 milijonov evrov ameriškemu Apollu in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Prav tako so bili Madžari neuradno za okoli deset odstotkov ponujene kupnine prekratki za Abanko, ki jim jo je za 444 milijonov evrov speljala prav NKBM. Decembra 2019 jim je le uspelo od francoske skupine Societe Generale kupiti SKB in njeni lizinški družbi. Za prvi prevzem v Sloveniji so odšteli 323 milijonov evrov. Sandor Csanyi, predsednik in glavni izvršni direktor skupine OTP, je že takrat napovedal nadaljnje prevzeme bank, saj da želijo v Sloveniji doseči nad 25-odstotni tržni delež, celo do 30-odstotnega. Ko so se utrdili v SKB, so bili z nekaj manj kot devetodstotnim tržnim deležem tretja največja banka v državi. Francoski črno-rdeči logotip je ozelenel v korporativne barve OTP. Banko pa še naprej vodi Anita Stojčevska. Madžari so si tudi po različnih lobističnih poteh prizadevali za prevzem Nove KBM, ki bi jim prinesla želeno tretjino bančnega trga in jih izenačila z največjo konkurentko NLB. Med drugim sta se Sandor Csanyi in član uprave OTP banke Laszlo Wolf v Ljubljani sredi maja 2021 sestala s tedanjim premierjem Janezom Janšo.Sredi aprila 2021 sta dopisnika Reutersa iz Budimpešte poročala, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu NKBM. Neuradno sta še navedla, da se prevzemna cena giblje okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma okoli milijarde evrov. Pogajanja v ZDA so bila uspešna, saj so že konec maja 2021 v Budimpešti potrdili, da je OTP banka z 80-odstotnim lastnikom NKBM ameriškim skladom Apollo in petinsko lastnico EBRD podpisala pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.Zneska v OTP in Apollu ne razkrivajo, je pa Csanyi v intervju za Večer na vprašanje, glede na to, da so slovenski davkoplačevalci bančno luknjo mariborske banke zakrpali z okoli 850 milijoni evrov, ali je bila kupnina višja ali nižja, odgovoril: "Zvito vprašanje, ponavljam, da smo v skladu s podpisano prodajno pogodbo zavezani k molčečnosti. Lahko pa rečem, da bi bili zadovoljni, če bi bila kupnina okoli zneska, ki ga omenjate." Ob tem je nedvomno, da so ameriški bankirji z izpogajano kupnino postali zmagovalci slovenske bančne sanacije.Nervoza ob čakanju na soglasje varuha konkurenceAgencija za varstvo konkurence (AVK) je nato več kot leto presojala morebitne vplive na slovensko bančno konkurenco. Zaradi tega je bilo na strani sklada Apollo in OTP kar nekaj nervoze. Američani so se namreč želeli čim prej umakniti iz Slovenije.Zvonili so telefoni na linijah Maribor-Ljubljana-Budimpešta-Frankfurt. In OTP banka je 30. januarja lani le pridobila soglasja AVK, s čimer je izpolnila še zadnji pogoj za sklenitev finančne transakcije pri prevzemu NKBM. Madžari so kupnino poravnali 6. februarja 2023 in postali uradni lastniki Skupine Nova KBM. Nato je prvi mož OTP banke Csanyi na odmevni tiskovni konferenci v Kazinski dvorani SNG Maribor oznanil, da bodo vodenje bodoče združene OTP banke zaupali predsedniku uprave Nove KBM Johnu Denhofu, podpredsedniško funkcijo pa namenili prvi bančnici SKB Aniti Stojčevski. Takrat je Csanyi prvič obiskal tudi sedež banke in se srečal z nekaj uslužbenci. Napovedal je leto in pol združevanja bank in sinergije na področju poslovalnic, posebno tistih, ki so si najbližje.Sredi aprila letos je Madžarom naredil nekaj sivih las John Denhof, ko je napovedal slovo od bančništva ob koncu mandata decembra letos. Da bo šel na svoje in po potrebi sodeloval tudi z OTP, če bodo tako želeli. Na sedežu banke v Budimpešti so začeli prečesavati morebitne kandidate za njegovega naslednika. Na vprašanje, kdo bo od petka vodil združeno OTP banko v Sloveniji in v kateri fazi je postopek kadrovanja oziroma kdaj bi lahko bil imenovan novi prvi mož slovenske veje OTP, pa so nam včeraj iz Budimpešte odgovorili: "Aktualni predsednik uprave Nove KBM John Denhof bo vodil OTP banko v Sloveniji do izteka mandata konec decembra letos. Njegov naslednik pa bo prevzel vodenje banke v letu 2025, ko bo pridobil potrebno licenco. Kadrovski postopek je v zaključni fazi, tako da bomo novega bodočega vodjo OTP banke v Sloveniji kmalu predstavili."Sredi aprila je precej vznemirjenja in burnih odzivov, predvsem v Mariboru in Podravju, sprožila odločitev vodstva OTP banke, da preseli sedež NKBM sprva na začasni naslov na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga prav tako gradijo Madžari. Sledili so pozivi k zamenjavi banke, nekateri so to tudi storili. Nato je konec junija OTP dobila še dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank. Ta se bo, kot rečeno, pravno zgodila jutri, medtem ko bo operativna združitev potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra."Ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva"Dr. Bogomir Kovač o združevanju Nove KBM in SKB v OTP banko meni, da gre za odločitve kapitala. "V hipu, ko privatizirate eno ali drugo banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja ... Interes, ki ga je v tem primeru pokazal madžarski kapital, ima veliko več širših, političnih, življenjskih, strateških postavk, medtem ko je bila privatizacija Nove KBM rezultat finančnih skladov, ki imajo en sam cilj - da tako ali drugače svoj portfelj obogatijo. Ampak ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva. Na eni strani je pri nas z zahoda prisoten zelo močan vpliv italijanskih bank, in to na pomembnem strateškem območju, pa tudi vpliv madžarske banke na vplivnem območju sosednje Madžarske. Oboje je za Slovenijo z globalnega dolgoročnega vidika nevarna situacija, ampak v to smo se spravili z zelo nespametnimi potezami v preteklosti," meni Kovač. Pri tem pojasni, kako smo naš bančni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljali v to situacijo: "Po prvi sanaciji in razbijanju Ljubljanske banke - kar je bila tudi problematična operacija - smo prišli v razmere, ki smo jih do konca zakoličili ob veliki finančni krizi in diktatu, ki ga je izvajala Evropska centralna banka in tudi bančni kapital zahodnih interesnih družb, ki je stal za ECB. Francozi so se umaknili že zdavnaj, bi bila pa to oblika, ki je smiselna, namreč imeti v našem prostoru francoske in nemške banke, ne pa italijanskih in madžarskih, tudi avstrijskih. To bi bilo smiselno, če bi imeli globalno strateško politiko, vendar pa te ni bilo niti med bankirji in še manj med političnimi vrhovi."Kovač še meni, da je združevanje bank zdaj stvar tehničnega preigravanja. To da ni lahko, gre za nekaj zelo dolgoročnega, kar je treba dobro urediti, utrditi, zato se v tem procesu tudi ni hitelo, delalo se je zelo sistematično, po njegovem mnenju najbrž dobro, saj so v ozadju profesionalne ekipe.Mali delničarji za zunajsodno poravnavo Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), poziva lastnika OTP in upravo, naj razmislijo o zunajsodni poravnavi s skoraj sto tisoč izbrisanimi delničarji: "OTP banka bi kot prevzemnik Nove KBM in pravni naslednik Abanke Vipa ter Banke Celje lahko s tem zaprla desetletno 'pravno sramoto', ki epiloga zaradi zapletov pri sprejemanju zakonodaje še ni dobila." Stanković doda, da bi morebitna taka poslovna poteza OTP v Sloveniji poglobila zaupanje. V MDS še menijo, da bi lahko nastopila morebitna obveznost do OTP, saj tečejo tožbe ne samo zoper Republiko Slovenijo, temveč tudi zoper poslovne banke oziroma njene pravne naslednice. Spomnimo, da je Sandor Csanyi v enem od intervjujev za Večer na vprašanje, ali so v elemente prodajne pogodbe vnesli tudi klavzule o poplačilu nekdanjih imetnikov obveznic in delnic NKBM, odgovoril: "Ne poznam podrobnosti sanacije slovenskega bančnega sistema, povedali so mi, da je slovenska država vanj vložila znatna sredstva. Glede na to, da smo kupili NKBM od ameriškega zasebnega sklada, ta finančna transakcija teh elementov ne vsebuje." Na vprašanje, ali so seznanjeni, da potekajo tudi finančni pravdni postopki v zvezi s tem, pa je odgovoril: "Smo seznanjeni, toda po zagotovilih naših pravnih svetovalcev ti ne vplivajo na naše načrte z NKBM."

(ANALIZA) Dan D: Po združitvi Nove KBM in SKB madžarski bančni krog sklenjen

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano