Trikotnik znanja poganja podrast gospodarstva avstrijske Koroške

Znanstveni in tehnološki park Lakeside je že premajhen za vse, ki bi želeli tam ustvarjati. A širitev je že v teku.

Ne le v neposredni bližini znamenitega Vrbskega jezera, znanstveni in tehnološki park Lakeside, največji tehnološki kampus na avstrijskem Koroškem je tudi v neposredni bližini tamkajšnje univerze in tehnoloških podjetij. Na 34.000 kvadratnih metrih površin danes v več kot 70 podjetjih in raziskovalnih institucijah deluje približno 1300 ljudi, med njimi so tudi raziskovalci v uveljavljenih organizacijah, kot so Joanneum Research, Lakeside Labs in AIT – Austrian Institute for Technology. Lakeside Park pa je tudi Educational Labs, izobraževalnega projekta za tako imenovanje predmete MINT, torej matematiko, informatiko, naravoslovje in tehnologijo.

“Priložnost za tehnološki kampus je bila izjemna, saj je bilo zemljišče ob univerzi še prazno in ob zavedanju, da je talente treba zadržati doma je premislek o strateškem razvoju regije prinesel razvoj in postavitev Lakeside znanstvenega in tehnološkega parka,” razlaga David Pitschmann, vodja projektov in mednarodnega sodelovanja v Lakesidu.

Regijo delajo privlačno za tehnološka podjetja

Izpostavi ključne posameznike, ki so v tujini, predvsem v Španiji in Franciji, prepoznali primere dobrih praks na področju tehnoloških parkov in njihovega zavedanja, da si bo avstrijska Koroška lahko le tako zagotovil strateški razvoj. Usmeritev regije je danes jasna, postaja vodilni center na področju komunikacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (IKT).

“Regijo delamo privlačno za tehnološka podjetja, da bodisi pridejo sem bodisi tu ostajajo. Ključno je sodelovanje in ekosistem, kjer združujemo akademsko in raziskovalno okolje z gospodarstvom ustvarja trikotnik znanja. Ta ustvarja prostor za rojevanje inovacij,” pravi David Pitschmann.

Gre torej za platformo, kjer se razvijajo nove tehnologije, kjer vznikajo nove ideje, nastajajo startupi, projekti, tudi izobraževalni.

“Gre za trojne, štirikratne vijačnice, kamor se je mogoče poglabljati. Pravzaprav pa ne gre za druga kot za odločevalce, akademsko sfero in podjetja, združena na enem mestu. To je bila prvotna ideja in čeprav se sliši enostavno, je bilo na začetku pravzaprav kar težko,” še pravi sogovornik, “prepričati ne le regionalna, pač pa predvsem mednarodna podjetja, da postanejo del tega ekosistema. Ampak po dosežnem uspehu in po vse več podjetjih, ki so tukaj, je zdaj veliko lažje segati do novih.”

Zelo pomembna je bila tudi osredotočenost na en segment industrije, na panogo IKT.

Pristopa “od spodaj navzgor” in “od zgoraj navzdol”

V Lakesidu se danes osredotočajo na to, kako komercializirati ideje iz akademskega okolja, kar vznika kot zagonska (startup) podjetja. Med primeri dobrih praks nišne tehnologije, ki se ji posvečajo v Celovcu, to so samodelujoča omrežja (SON), je največja (ne sicer več najvišja) hala za brezpilotna letala (drone), kjer se profesorji in raziskovalci ukvarjajo z razvojem brezpilotnikov, ki navigirajo brez sistema GPS, pač pa le na osnovi slike, zajete s kamerami. Tudi robotika je zelo prisotna v Laksideu.

Pristopa do inovacij sta tako “od spodaj navzgor” kot “od zgoraj navzdol”, pobude za razvoj inovacij lahko torej pridejo tako s trga, pa se stroka odzove na te potrebe z rešitvijo, ali pa akademsko in raziskovalno okolje ponudita rešitev, ki jo trg sprejme.

Lakeside znanstveni in tehnološki park, na katerega so zelo ponosni tudi v pisarni regionalnega marketinga Carinthia, je zdaj polno zaseden, prostora za nova podjetja trenutno ni, so pa pravkar potrdili sedmo fazo širitve, ki predvideva gradnjo dveh novih objektov do leta 2025. Biti v kampusu za podjetja ne pomeni le delovnega okolja, pač pa tudi močno povezovalno mentaliteto, ki je “nalezljiva”.

V Celovcu pa že razmišljajo tudi širše, izven meja avstrijske Koroške. Z izgradnjo železniške proge Koralm, ki bo vzpostavila 45-minutno povezavo med Celovcem in Gradcem, namreč že snujejo strategijo razširjene regije Koroška-Štajerska.

“Seveda je treba razmisliti o možnostih, ki jih ta povezava odpira. V Gradcu je na primer še boljša tehniška univerza, tam je veliko industrije z izjemno dobrimi inovacijskimi partnerji, kar diskusijo o prihodnosti že dviga na višjo raven. Za nas v Laksideu pa to pomeni upravljanje inovacijskega ekosistema, ki presega naše meje. Gre torej za grozd, za regionalni inovacijski menedžment. To je naš naslednji izziv,” pravi David Pitschmann.