Za razvoj morajo vinarji povečati izvoz. Od države pa pričakujejo, da naredi red

04.09.2021 06:00
Lani je bilo zaradi epidemije in posledičnega zapiranja javnega življenja okrnjeno delovanje slovenskih vinarjev in vinogradnikov. Pri nekaterih večjih slovenskih kleteh smo preverili, kako so te okoliščine vplivale na njihovo proizvodnjo, katere vladne ukrepe so izkoristili in kaj pričakujejo od države.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maribor - Vinagova klet - novinarska konferenca - predstavitev gledališke predstave Krhkost - Vino - kozarec - pijača alkohol - Predstave - Avtor: Sašo Bizjak (foto: Sašo Bizjak)
Sašo Bizjak

V družbi Vinakoper obdelujejo 583 hektarjev lastnih vinogradov, približno deset odstotkov celotnega pridelka pa odkupijo od kooperantov. V lanskem letu se niso odločili niti za zeleno trgatev niti za destilacijo, bodo pa morali letos v destilacijo poslati 700 tisoč litrov vina. Letno v družbi proizvedejo v povprečju 3,2 milijona litrov vina. Lani se je zaradi okoliščin proizvodnja zmanjšala za od 16 do 20 odstotkov, približno tolikšen je bil tudi upad prihodkov. "Za nami je torej precej naporno leto," pravi direktor Borut Fakin, ki imeni, da bi morala država nujno narediti analizo stanja na področju vinogradništva v Sloveniji. "Morali bi se zavedati, da so za to dejavnostjo tako mali kmetje in družinski vinogradniki kakor tudi velike kleti, ki imajo pomembno vlogo v panogi. A žal je veliko naših argumentov vlada doslej preslišala. Upam, da se bo to spremenilo. Predvsem bi morali z razpisi še naprej subvencionirati nastop na tretjih trgih v enakem obsegu kot doslej, ne pa da se ta sredstva zmanjšujejo. Morali bi ohraniti tudi možnost pridobitve državnih subvencij, vezanih na prestrukturiranje vinogradov in investicije, ki nam bodo omogočale trajnostno obdelavo naših površin."

Večji izvoz boljši za domače pridelovalce

Tudi direktor družbe Puklavec Family Wines Gorazd Bedenčič poudarja pomen državne pomoči: "Večja podjetja v panogi združujemo tudi številne manjše zasebnike, ki jim pomagamo z odkupom, hkrati nam v tem trenutku država ne gre naproti, zato bi si od nje želeli več posluha. Že danes izvozimo 50 odstotkov proizvodnje, bolj bomo uspešni pri nadaljnjem povečanju izvoza, več bomo lahko odkupili od domačih pridelovalcev. Druge vinske države intenzivno subvencionirajo lasten vinski sektor."

Gorazd Bedenčič: "Druge vinske države intenzivno subvencionirajo lasten vinski sektor."
Slavko Podbrežnik

Tudi sami podpirajo zamisel o vzpostavitvi agencije, ki bi skrbela za promocijo slovenskih vin doma in v tujini, kar predvideva pred kratkim podpisan sporazum o sodelovanju v panogi. "Na tovrstni platformi bi lahko med drugim turisti ob obisku naše države izvedeli, kaj sploh ponujamo in kje to ponujamo." Za podjetje so danes najpomembnejši izvozni trgi Nizozemska, Hrvaška, Poljska in Velika Britanija. V družbi pridelujejo grozdje na okoli 600 hektarjih. Lansko leto so bili primorani dati v destilacijo 1,5 milijona litrov vina, letos bodo prav tako v ta namen poslali skoraj milijon litrov. Lani so proizvedli 3,8 milijona litrov vina, letos načrtujejo, če jim bo šlo vreme na roko, proizvodnjo 3,6 milijona litrov. Lastna proizvodnja se pri tem lani ni zmanjšala, pojasnjuje Bedenčič, so pa bili zaradi posledic epidemije primorani za približno 30 odstotkov zmanjšati odkup.

Država mora narediti red

V sežanski zadrugi Vinakras sami obdelujejo okoli 50 hektarjev vinogradov, skupaj s kooperanti pa grozdje za potrebe svoje proizvodnje pridelujejo na 120 hektarjih. Letno proizvedejo od 600 do 750 tisoč litrov vina, lansko leto proizvodnje zaradi posledic epidemije niso zmanjšali. Na destilacijo so lani odpeljali 20 odstotkov proizvedenega belega vina, v skladiščenje pa so dali deset odstotkov vrhunskega vina teran. V tem letu bodo prav tako izvedli ukrep skladiščenja za deset odstotkov terana.

Marjan Colja: "Država bi morala ločiti hobi vinogradništvo od profesionalnega."
Timotej Milanov

"Tudi v običajnih razmerah dajemo na trg vsaj eno leto zorjena vrhunska vina," pojasni direktor Marjan Colja, sicer tudi direktor Vinske družbe Slovenije, ki združuje največje vinarje v državi in ki je pred kratkim sprožila omenjeno pobudo za spodbujanje promocije. Lani so utrpeli triodstotni padec prihodkov od prodaje vina, kar po Coljevih besedah ni povzročalo pretiranih težav v poslovanju. "Država bi morala v vinskem sektorju vzpostaviti red in ločiti hobi vinogradništvo od profesionalnega ter temu prirediti tako finančne spodbude kot davčno breme. Kar seveda pomeni, da bi tako vsi vinarji imeli približno enake pogoje, in mislim, da je to tisto, kar potrebujemo, da bi panogo potegnili naprej," Colja odgovori na vprašanje, kaj bi lahko država naredila za pomoč sektorju pri nadaljnjem razvoju.

Klet Brda: Destilacija dober ukrep

Za potrebe proizvodnje Kleti Brda v zadrugi in s kooperanti skupno obdelujejo okoli 1000 hektarjev vinogradov. Lani so dali v destilacijo milijon litrov vina, toliko ga bodo dali tudi letos. Sicer letno proizvedejo okoli šest milijonov litrov vina. "Naša proizvodnja ostaja enaka. Epidemija covida-19 ne vpliva na njen obseg, saj moramo sprejeti vse grozdje, ki ga naši člani pridelajo," pojasni član uprave Andrej Valentinčič. V lanskem letu so zaradi posledic protikoronskih ukrepov ustvarili za 12 odstotkov manj prihodkov kot v letu 2019. Država bi lahko po Valentinčičevem mnenju vinarjem pomagala predvsem z lažjim dostopom do finančnih sredstev za promocijo in z debirokratizacijo ukrepov za promocijo. "Sicer pa menimo, da je ukrep destilacije v trenutnih razmerah zagotovo dober, saj je omogočil umik viškov vin, ki bi sicer na trgu pristala po neprimerno nizkih cenah."

Borut Fakin: "Morali bi se zavedati, da so za to dejavnostjo tako mali kmetje in družinski vinogradniki kakor tudi velike kleti."
Linkedin

V Radgonskih goricah obdelujejo 500 hektarjev vinogradov, ob tem sodelujejo še z 215 kooperanti, ki zagotavljajo 25 odstotkov celotne količine grozdja. Lani so na destilacijo odpeljali 1,3 milijona litrov vina, pol manj pa še letos. Kot je pred kratkim za Večer pojasnil direktor Borut Cvetkovič, so lani imeli 20-odstoten upad prihodkov.

Za izkoreninjenje sivega trga

"Treba bi bilo urediti pregled prodaje na trgu vina, predvsem izkoreniniti prodajo na sivem trgu. Vsi vinogradniki in vinarji bi morali prijaviti dejanske količine pridelanega grozdja in vina ter biti temu ustrezno obdavčeni," menijo v Kmetijski zadrugi Metlika, kjer so lani zabeležili 30-odstotno zmanjšanje prodaje vina. "Prav tako je bilo v minulem letu odpovedanih veliko dogodkov, na katerih smo bili prisotni z našimi vini. Smo pa omilili upad prihodkov s prodajo trgovcem, s prodajo v lastnih prodajnih centrih in spletni trgovini, ki smo jo odprli lani spomladi." Proizvodnje lani niso zmanjšali, saj poudarjajo, da so z dolgoročnimi pogodbami zavezani odkupu določenih količin grozdja od 100 kooperantov in članov zadruge. Sami pridelujejo grozdje še na 26 hektarjih lastnih vinogradov. Letno proizvedejo okoli 500 tisoč litrov vina. Lani, ko jih je najbolj prizadelo zaprtje gostinskih lokalov, so okoli 20 odstotkov vina namenili za destilacijo. Letos jih je prizadela spomladanska pozeba, zaradi katere pričakujejo bistveno manjši pridelek, zato ocenjujejo, da ukrepov ne bodo primorani izvesti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta