Že pet generacij prejema tako imenovane štipendije za izobraževanje v deficitarnih poklicih. Spomnimo, da jih je država vpeljala zaradi potreb na trgu dela. Seznam poklicev se vsako leto nekoliko spremeni, a ne bistveno. Delovna skupina se pred vsakoletnim razpisom sestane in preveri stanje na trgu dela. Izhaja iz števila iskalcev zaposlitve in potreb delodajalcev. Na seznamih so izobraževalni programi za peka, slaščičarja, tesarja, zidarja, mizarja, dimnikarja, električarja ... V petih razpisih skupno že okoli trideset različnih poklicev. Država ob pomoči evropskih sredstev v ta namen letno porabi tri milijone in pol evrov. Vsak dijak, ki se vpiše v katerega od naštetih programov, mesečno prejme 102,40 evra. Štipendija je združljiva z vsemi drugimi in nanje ne vpliva.
Mladih kadrov čedalje manj
S tem želijo mlade spodbuditi, da bi se izobraževali za deficitarne poklice in kasneje zapolnili manko na trgu dela. Pa jim to uspeva? Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so potrebe na trgu še vedno bistveno večje, kot je iskalcev zaposlitve v teh poklicih. Največ potreb je pri zidarjih in varilcih. Samo lani so na tem področju iskali nekaj več kot 1700 ljudi za vsako od področij, v letih pred tem pa so bile številke še za nekaj tisoč višje. Tudi električarjev in tesarjev je veliko premalo, pri drugih deficitarnih poklicih pa je manko nekoliko manjši, a se vseeno meri v stotinah. Delodajalci po petih letih štipendiranja ne opažajo sprememb na bolje.
"Na trgu dela je v zadnjih letih celo vedno manj mladih s tovrstnimi poklici, zato je kader vedno težje najti, tako mlade, bolje rečeno prve iskalce zaposlitve kot tudi starejše kandidate," pravi Eva Rupnik, vodja področja rekrutacije v zaposlitveni agenciji Adecco. Še več, doda, ta kader pogosto sploh ne obstaja več. "Tega dela se zainteresirani lahko priučijo, vendar izšolan kader iz teh poklicev najdemo le še na trgu bivše Jugoslavije, a se tudi tukaj bazen kandidatov hitro prazni," razlaga in nadaljuje, da pa naši profili pogosto odhajajo v Nemčijo, Švico in Francijo.
Najbolj alarmantno stanje je trenutno v vseh vrstah tehničnih deficitarnih profilov in pri pekih. Nekoliko boljše je v zadnjem času pri mesarjih. "Pa ne zato, ker bi bilo na trgu več izšolanih kandidatov. Podjetja in naročniki so se enostavno sprijaznili, da izkušenega kadra ni več, zato jim vedno pogosteje ponujajo možnost izobraževanj in usposabljanj, da se tudi nekvalificirani kader tega poklica priuči, če le ima nekaj afinitete do tovrstnega dela."
Gostinci iz štipendiranja izpadli
Tudi vpis v srednje šole se kljub finančni spodbudi ni povečal. Za poklic zidarja, ki je na trgu dela med deficitarnimi smermi najbolj iskan, je od začetka podeljevanja štipendij leta 2015/16 do danes te štipendije prejelo le 27 dijakov. Manj štipendij so podelili le še dijakom, ki so se šolali za poklice kamnosek, izvajalec suhomontažne gradnje in slikopleskar. Največ štipendij, 788, so razdelili med dijake smeri elektrikar ali elektrotehnik, 750 pa dijakom smeri mizar.
V petih razpisih so na sezname za štipendiranje uvrstili že okoli trideset poklicev, od pekov, slaščičarjev, tesarjev, zidarjev, mizarjev, dimnikarjev ...
Veliko štipendij so v prvem letu namenili tudi dijakom smeri gastronomsko-turistični tehnik in gastronom. Tam je v samo enem letu štipendijo prejelo 106 dijakov, in dijakom smeri tehnik računalništva, kjer so v enem letu razdelili 210 štipendij, a so kasneje ta dva poklica umaknili s seznama deficitarnih. Predvsem učitelji gostinskih šol so zgroženi, da kljub pomanjkanju kadra tega poklica ni na seznamu. Kako je to mogoče? Pri uvrščanju poklicev preštevajo potrebe in delavce na zavodu za zaposlovanje, ker pa gostinec ni reguliran poklic in se za opravljanje tega dela ne zahteva določena izobrazba, je uradno zabeležen manko na trgu dela manjši kot pri nekaterih drugih poklicih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
