CERO Gajke bodo (delno) zaprli

Ptujski svetniki so na današnji seji s prepričljivo večino, s 23 glasovi za (od skupno 29 vseh), potrdili sklep, da občina začne postopek zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov prve faze Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke, na katerega sicer odpadkov ne odlagajo že nekaj let. Vse drugo, torej zbirni center, ki ga mora občina zagotavljati po zakonodaji, kompostarna in drugi objekti na tem območju, pa ostane v funkciji.

Tik pred gradbenim dovoljenjem

O nasprotnem večine ni prepričal niti nekdanji župan in nosilec liste Štefan Čelan, ki zaprtju nasprotuje, saj da so tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za nadgradnjo odlagalnega polja, k tej pa so podana vsa potrebna soglasja, tudi krajanov: "Dobiti to dovoljenje ja zame izjemen adut, ki ga prej nikoli nismo imeli. Brez odlagališča so celoten Maribor, Kranj, Novo mesto, Koper. Po tem projektu višanja govorimo o kapaciteti 22 tisoč ton težke frakcije letno. Mi je v Spodnjem Podravju zberemo sedem tisoč ton." Po njegovih izračunih bi tako občina pri najnižji ceni 120 evrov za tono, čeprav se cene gibljejo tudi do 190 evrov, lahko zaslužila od 1,8 do 2,85 milijona evrov letno. Kapaciteta pa naj bi zadoščala do leta 2042, kar bi v tem obdobju pomenilo od 36 do 57 milijonov evrov prihodka.

Soglasja postala nesoglasja

Da ne verjame, da bi četrtni skupnosti Spuhlja in Jezero privolili v še eno odlagalno površino, če ju že sedanja moti, je izpostavil Andrej Vindiš, SDS. Še en nosilec liste, Andrej Čuš, je nasprotnikom zaprtja odgovoril, da se ne nameravajo pogajati, ko gre za življenje in zdravje ljudi.
Janez Rožmarin, NSi, pa je poudaril, da je odlagališče vsa ta leta bremenilo proračun, namesto da bi imele korist od tega denarja četrtne skupnosti. O tem, da je tvegano odpirati neko staromodno odlagališče, ko se tehnologije obdelave odpadkov tako hitro spreminjajo, je prepričana Sergeja Puppis Freebairen, Lista Andreja Čuša, ki je tudi zagotovila, da predstavniki prizadetih četrtnih skupnosti nikakor ne soglašajo z nadgradnjo odlagališča, temveč želijo celo popolno odstranitev vseh obratov, kakor jim je bilo obljubljeno s pogodbo ob odprtju leta 2002.

Še razprava o bonitetah

Dogovor o gradnji sta sicer ptujska občina in takratna četrtna skupnost Jezero sprejeli po referendumu maja 2002, ko so okoliški prebivalci sklenili, da gradnjo CERO Gajke dopustijo, če bodo izpolnjene zahteve iz podpisane pogodbe in če bodo odlagališče po 15 letih zaprli. Pred iztekom veljavnosti pogodbe v juniju 2018 je mestni svet, kot smo obširneje poročali, sprejel sklep o soglasju k bonitetam po izteku veljavnosti pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih za izgradnjo CERO Gajke do sprejetja proračuna za leto 2019. Kasneje je mestni svet sklep še trikrat spreminjal in dopolnjeval, trenutno pa velja podaljšanje bonitet do sprejetja proračuna za leto 2021.
Kot so svetniki med drugim odločili danes, bodo na delovnem sestanku opravili novo razpravo o teh bonitetah krajanom, razgovore pa naj bi občina opravila tudi s krajani četrtnih skupnosti Spuhlja in Jezero. Mestni svetniki so se s potrditvijo sklepa tudi zavezali, da občina izpolni nekatere še neizpolnjene zaveze izpred 18 let. V proračunskem letu 2021 naj bi tako na lokaciji pri potoku Rogoznica le uredili športno igrišče v četrtni skupnosti Jezero, še naprej pa naj bi občina tudi izvajala aktivnosti za rekonstrukcijo glavne ceste Ptuj-Spuhlja in gradnjo pločnika Budina-Spuhlja. Sklep med drugim določa, da bodo med zaprtjem in izvedbo sanacije ter obratovalnega monitoringa predstavnikom svetov ČS Spuhlja in ČS Jezero omogočili vpogled v vso projektno dokumentacijo, zapisnike inšpekcijskih organov in ugotovitve drugih institucij. Ob zapiranju pa se tudi ne smejo ukiniti delovna mesta zaposlenih na odlagališču.