Ob stavbi, ki jo v Žabjaku pri Ptuju gradi podjetje Franca Žurana, Zavod Dornava in društva Sožitje pa bosta njena najemnika, si želijo zgraditi še prostore varstveno-delovnega centra (VDC). Tam bo v prihodnjem letu zgrajena še enota ptujskega doma upokojencev, na tem območju je prostor tudi za individualno stanovanjsko gradnjo. "Radi bi zgradili sosesko, kjer bodo prebivalci živeli v objemu narave in v sožitju," pravi Žuran, lastnik več kot dva hektarja velikega zazidalnega zemljišča, investitor in graditelj.
24 stanovalcev v novi bivalni enoti
V novo stanovanjsko enoto se bo preselilo vseh 12 uporabnikov ptujskega društva Sožitje in prav toliko stanovalcev Zavoda Dornava. "Društvo Sožitje je že leta najemnik prostorov v Rajšpovi ulici na Ptuju, sredi industrijsko-podjetniškega območja. Tam imamo svoj VDC in bivalno enoto, vendar prostori za našo dejavnost niso najbolj primerni, naši uporabniki pogrešajo predvsem stik z naravo. Večina jih namreč prihaja iz okolice Ptuja in vajeni so življenja v naravi, zdaj, po preselitvi, jim bomo omogočili pristen stik z naravo," je zadovoljen Janko Šuman, predsednik ptujskega društva Sožitje. To deluje od leta 1967 in povezuje ljudi z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše oziroma skrbnike ter strokovne delavce in sodelavce z območja Upravne enote Ptuj. V okviru društva Sožitje Ptuj od leta 2002 deluje tudi VDC, ki izvaja varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Sožitje se je v okviru VDC v letu 2009 prijavilo na razpis za podelitev koncesijske dejavnosti institucionalnega varstva in od januarja 2010 deluje njegova bivalna enota z 12 uporabniki.
"V naši bivalni enoti bi želeli zagotoviti prostor za še več uporabnikov, saj se njihovi starši in skrbniki starajo in si najbolj želijo, da je poskrbljeno za njihove svojce s posebnimi potrebami. Ko smo se odločali za novogradnjo, smo se, da bi bila investicija kar najbolj racionalna, z vodstvom Zavoda Dornava dogovorili za skupno gradnjo in tako smo zdaj pred odprtjem sodobno grajene hiše s kletnimi prostori, kjer bomo uredili fitnes in telovadnico ter prostore za hrambo različnih stvari naših stanovalcev, denimo koles," pravi Šuman. Sogovornik doda, da je večina sob dvoposteljnih, v vsakem nadstropju, stavba ima dvigalo, pa sta tudi ena ali dve enoposteljni. Vsaka soba ima svoje sanitarije, v nadstropjih pa so še skupni prostori za druženje in mini kuhinje, da si bodo stanovalci lahko sami pripravili manjše obroke. "Zajtrke in večerje stanovalci stanovanjskih skupnostih pripravljajo sami oziroma ob strokovni pomoči naših sodelavcev, kosila organiziramo v katerem od gostinskih lokalov, da med odmorom za malico gredo peš kaj pojest. Tako se tudi vključujejo skupnost, kjer živijo," opiše Šuman. Pravi, da bodo po preselitvi začeli konkretneje razmišljati še o preselitvi prostorov VDC: "Ta dnevni center za zdaj ostala v Rajšpovi ulici, vendar menim, da nam bo uspelo pristojne v državi prepričati, da je gradnja novega VDC v Žabjaku dobra odločitev, in bodo naše namere podprli."
Za večjo samostojnost in sobivanje z okoljem
Večina uporabnikov Zavoda Dornava še vedno biva v osrednjih prostorih zavoda, že leta 1999 pa so ustanovili prvo stanovanjsko skupino v stanovanjskem bloku v Dornavi. Zdaj imajo več stanovanj pa tudi hišo na Ptuju, v Dornavi, v sklopu zavoda, in več manjših hiš, v katerih bivajo stanovalci. Na svoje se radi preselijo tudi njihovi stanovalci, ki zaživijo kot pari. "Stanovanjske skupnosti so prihodnost, na kateri gradimo svoj razvoj. Za naše uporabnike, ljudi s posebnimi potrebami, je tovrstna osamosvojitev potrditev njihove odraslosti, gre za njihovo avtonomijo in zaupanje, njihovo življenje dobi nove dimenzije," ugotavlja Ivanka Limonšek, vršilka dolžnosti direktorja Zavoda Dornava. Prepričana je, da z društvom Sožitje gradijo dobro skupno zgodbo. "Z našimi uporabniki se že pogovarjamo o tem, kdo se želi preseliti v novo hišo, predstavljamo jim prednosti selitve, povemo pa tudi, da se bo na novo okolje treba prilagoditi. Uporabnikom bomo prepustili, da se sami odločijo, kdo se bo preselil. Novi prostori so za vse nas zelo dobrodošli in se že veselimo novih izkušenj, ki jih bo prineslo sobivanje z uporabniki Sožitja."
Kot pravi Limonškova, imajo na seznamu za sprejem v zavod nekaj manj kot sto ljudi s posebnimi potrebami, vendar večina zdaj še lahko živi v domačem okolju, kjer zanje skrbijo starši in skrbniki, dneve pa preživljajo v enem od VDC, ki delujejo v Dornavi, na Ptuju in Ormožu, delovna enota zavoda pa že leta tudi v Mariboru. "Med čakajočimi je tudi kakih 20 oseb, ki bi našo pomoč potrebovale čim prej, in z odprtjem novih zmogljivosti bomo lahko še komu ponudili pomoč," sklene Ivanka Limonšek in poudari, da življenje v stanovanjskih skupnostih uporabnikom omogoča večjo samostojnost in integracijo z okoljem.
Pod skupno streho in v naravi
"Uporabniki bodo narekovali način življenja v Žabjaku, prepričana pa sva, da bo okolje všeč vsem, ki bodo prišli sem, saj je dom postavljen v naravi, s pogledom na ribnik. V prihodnje bomo na skupnem vrtu oziroma v parku uredili sprehajalne poti, poskrbeli za kakšno zavetje za živali, ker delujejo zelo terapevtsko in jih imajo naši stanovalci nadvse radi," pravita Ivanka Limonšek in Janko Šuman.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
