Iz Štajerca: Angela Obrulj, od računovodje do predsednice lovrenškega čebelarskega društva

Mateja Bečan
04.11.2021 03:00
V Sloveniji je še zmeraj malo žensk, ki se ukvarjajo z čebelarjenjem. Angela Obrulj pa že deset let vodi Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, kjer so letos gostili tudi praznik čebelarstva. Ponosni so na svoj čebelarski dom in šolski krožek, saj želijo zlasti mladim prenesti znanje o pomenu čebel in čebelarjenja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Angelca Obrulj se je čebelarjenja učila mimogrede, od moža. Foto: Igor Napast
Igor Napast

Lovrenčanka Angela Obrulj sodi v tisto skupino mladih upokojencev, za katere velja, da jim v tretjem življenjskem obdobju stalno primanjkuje časa. Zmeraj optimistična in energična spretno vesla od ene do druge vloge ali opravila. V prvi vrsti je skrbna žena in gospodinja ter mojstrica peke, ki zlasti pri potratni potici prekaša marsikatero profesionalno slaščičarko, je babica, ki se razdaja trem vnukom, zanesljiva prostovoljka prevozov za starejše v mreži Prostofer in, kar je za ženske še zmeraj izjema, Angelca, kot jo nazivajo najbližji in prijatelji, je čebelarka. Še več, deset let je predsednica lovrenškega čebelarskega društva, ki ob letošnji stoletnici šteje 71 polnopravnih in 28 podpornih članov.

​Od računovodje do predsednice

​Leta 2012 je to odgovorno nalogo prevzela od Alojza Kosjeka. "Z društvom sem pričela sodelovati leta 1996. Po poklicu računovodkinja sem za društvo vodila knjigovodska opravila. Kasneje pa me je delo s čebelami navdušilo do te mere, da sem se leta 2002 včlanila, začela aktivno pomagati v čebelarskem domu in pri organizaciji čebelarskih prireditev," se spomni svojih začetkov. Ker je mož Izidor tudi čebelar, se je osnovnih veščin vzgoje čebel spontano priučila kar od njega, opravila pa je še uradne tečaje, predavanja in praktični del usposabljanja. V njunih panjih je sedaj deset čebeljih družin, ki čakajo na novo delovno sezono. "Imeti čebele je celoletna skrb," prizna Obruljeva. To pomeni, da če čebelar ni dovolj vesten pri rednih pregledih in kontrolah zdravstvenega stanja čebeljega zaroda, lahko v kratkem času izgubi celo družino.

Predsednica je ponosna tudi na čebelarski dom društva.
Igor Napast

Imeti čebele pomeni aktivno živeti z njimi. Če je sezona medenja cvetočih drevesnih vrst in travniških rastlin dobra, njune čebele pridelajo zavidljivo količino medu. Letos je zaradi nizkih temperatur, ki so se zavlekle še v maj, pa tudi zaradi obilnega deževja pridelek med slabšimi, svoje pridajo še nalezljive in zajedavske bolezni. Obruljeva se proti tej nadlogi borita na ekološki način in svoje čebele preventivno oskrbujeta s pripravki iz domačih zdravilnih zelišč.

Sto let društva

V čebelarskem društvu pa so bili vsi člani, upravni odbor, predvsem pa predsednica že pred letom dni postavljeni pred velik izziv. Po predlogu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so bili izbrani, da letos prevzamejo častno, predvsem pa odgovorno vlogo gostiteljev 19. vseslovenskega čebelarskega praznika in hkrati obeležitve svetovnega dneva čebel ter stoletnice delovanja društva. Po večmesečnih temeljitih pripravah in dogovarjanjih, zlasti z Občino Lovrenc in Čebelarsko zvezo Slovenije, jim je uspelo organizirati in izvesti nepozaben čebelarski dogodek krajevnega pa tudi državnega pomena. Ob tem so redna opravila in skrb za čebele potekali nemoteno.

Obruljeva pove, da s člani upravnega odbora ob začetku leta izdelajo natančen plan dela in ga v topli polovici leta poskušajo realizirati. Sodelujejo pri večjih vseslovenskih projektih, se udeležujejo vsakoletnih čebelarskih razstav, posvetov, tekmovanj in ocenjevanj medu, pomoč pa nudijo tudi pri izvedbi simpozijev in kongresov, ki jih organizira slovenska čebelarska zveza. Ob stoletnici obstoja Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju so izdali tudi zbornik, v katerem so poleg zgodovinskega razvoja in nagovorov posameznikov s področja slovenskega čebelarstva predstavljeni vsi lovrenški čebelarji. Podrobno je opisana vzgoja čebelje zalege in pridelkov čebeljega iz panja, predstavljene so lastnosti posameznih vrst medu in ciljna uporaba posameznih čebeljih produktov, kot so propolis, matični mleček in čebelji vosek, poudarek je tudi na vedno bolj aktualni apiterapiji.

Letos ob prejemu občinskega priznanja Foto: Tomaž Potočan
Tomaž Potočan

Čebelarsko društvo s svojimi vsebinami skozi vse koledarsko leto aktivno prispeva k lovrenškemu kulturnemu in družabnemu dogajanju. Redno sodeluje na avgustovskih Jezernikovih dnevih in prireja različna tematska srečanja, kot so tekmovanje v kuhanju krompirjevega golaža, kostanjev piknik in druga družabna srečanja.

"Zlasti smo ponosni na sodelovanje z Osnovno šolo Lovrenc. Enkrat letno šolarje in otroke v vrtcu obišče naš čebelar ali pa učenci obiščejo čebelarski dom," pove Obruljeva, ki redno poskrbi, da se otroci ob odhodu posladkajo s slastnimi domačimi medenjaki. Nadvse rada se spomni obdobja, ko se je ob svetovnem dnevu čebel ali tradicionalnem slovenskem zajtrku, odvisno, kdaj so se obrnili nanjo, sama oblekla v čebelarsko delovno obleko in preživela nekaj ur med otroki v vrtcu in osnovnošolci ter jim na razumljiv način približala življenje in pomen dela čebel, predvsem pa koristi rednega uživanja medu.

Podmladek na šoli

V okviru čebelarskega krožka Osnovne šole Lovrenc v sodelovanju s čebelarskim društvom že več kot trideset let s krajšimi prekinitvami deluje podmladek, ki zadnja leta pod mentorstvom učitelja Andreja Čokla na šolskih regijskih in državnih tekmovanjih mladih čebelarjev dosega odlične uspehe. Pred letom dni so se v podmladku razveselili nove koristne pridobitve. Prva osebna zavarovalnica, d.d., je v sodelovanju s ČZS z odprtim javnim razpisom štirim slovenskim čebelarskim društvom, v okviru katerih delujejo čebelarski krožki na osnovnih in srednjih šolah, namenila sponzorska sredstva za postavitev učnih čebelnjakov s panji in čebeljimi družinami.

Jesenski piknik pred čebelarskim domom Foto: Mateja Bečan
Mateja Bečan

"Lovrenški čebelarji pa smo ponosni in hvaležni tudi za naš čebelarski dom," pove Obruljeva. Dolgoletna prizadevanja takratne predsednice Margarete Kačič so obrodila sadove. Leta 1996 je bila dokončno zgrajena osrednja stavba, ki ostaja po več kot tridesetih letih še zmeraj zgledno vzdrževana. Čebelarski dom je obdan z različnimi vrstami dreves, zelišči in cvetjem, ob njem pa je lično urejen ribnik. Pred častitljivo obletnico so čebelarji uspeli obnoviti učno pot, postavili so nov šolski čebelnjak, prebarvali osrednjo stavbo ter namestili nove mize in klopi. Sicer pa je nedelja dan, ko dom čebelarjev odpre svoja vrata vsem, ki pridejo kupit med ali pa samo posedet v senco bližnjih dreves.

Angela Obrulj je ob letošnjem občinskem prazniku prejela srebrni grb občinskega sveta, hkrati je ob stoletnici ter za aktivno delovanje in promocijo kraja priznanje prejelo tudi čebelarsko društvo. Njen pogled pa je usmerjen v prihodnost. Za boljše razumevanje in pravočasno ukrepanje ob boleznih čebel, ki jih je zadnja leta vedno več, želi organizirati strokovna predavanja in posvete, kot predsednica društva še naprej delovati povezovalno in učinkovito, predvsem pa poskrbeti, da se čim več mladih navduši in priuči čebelarjenja ter ozavesti vrednost pridelave medu, kajti le tako se bo umetnost vzgoje čebel ohranila za bodoče rodove.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta