Na dobrih sedemsto metrih nad lovrenško kotlino leži domačija Lakožič. Kmečko hišo, ki je bila zgrajena že leta 1776, in preostanek velikega gospodarskega poslopja obkrožajo pohorski travniki in pašniki, kjer se v topli polovici leta pase govedo in nekaj mini kozic. V hlevu krulijo prašiči, na dvorišču se igrajo psi in mačke. Na kmečkem vrtu, ponosu vsake gospodinje, že pobirajo prvo zelenjavo. Na kmetiji Lakožič, kar je domač naziv kmetije, sicer se pišejo Fabrici - Zafošnik, živijo in delajo tri generacije. Najmlajšo predstavljajo trije otroci, Gregor, Urška in Blaž, srednjo njihova starša Marija in Gorazd, ki se je na Pohorje priženil iz Slovenske Bistrice, ter najstarejšo generacijo Marijin oče Pavel. Sami zase pravijo, da kot že njihovi predniki čutijo tesno povezanost z živalmi in naravo, svojo zemljo pa obdelujejo z veseljem in predanostjo.
Njihovi izdelki žanjejo tudi priznanja
Izdelki brez dodatkov
V osnovi se družina Fabrici - Zafošnik ukvarja z gozdarstvom, živinorejo in poljedelstvom. Pred tremi leti pa so naredili korak naprej in pretežno kmetijsko usmerjenost nadgradili z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, s predelavo mesa v mesne izdelke. "Na kmetiji vzrejamo govedo in svinje. Suhomesnate izdelke smo pretekla leta izdelovali izključno za lastne potrebe, potem pa sta veselje in strast prešla v dopolnilno dejavnost," razloži Marija. Nabor izdelkov se je nato iz leta v leto le večal. Salamam so se pridružile še pečenice, kašnate klobase, divjačinska in jetrna pašteta, ocvirki, poper in paprika špeh, zašinek in meso iz zaseke pa še kaj se najde. Mica, kot prijatelji kličejo gospodarico, poudari, da so njihovi izdelki pripravljeni izključno iz mesa doma vzrejenih živali.
V postopku predelave in izdelave mesa v suhomesne izdelke ne dodajajo kemikalij in veziv, prav tako njihovim izdelkom niso dodani ojačevalci okusa ali umetne arome. Kot edini konzervans uporabljajo slovensko morsko sol. "Za najboljši okus izdelki potrebujejo čas," še doda, hkrati pa je prepričana, da k pristnemu okusu mesnin veliko prispevata star klasičen način prekajevanja v domačem "zelhu" in sušenje na pohorskem zraku.
Prevzeli še žago
Pester izbor dobrot na domačijo po nakup ali lične darilne pakete privabi posameznike in podjetja, okusno in lepo pripravijo tudi narezke. Nemalo ljudi jih ob vsej ponudbi v šali povpraša, kdaj bodo pričeli s ponudbo kot kmečki turizem. Pa morda ni daleč tudi to, saj se za tovrstno ponudbo ogreva hči Urška, ki je šolana gostinka, sedaj zaposlena v predelavi mesa. A najprej morajo dobro v pogon spraviti pred nekaj meseci prevzeto žago, kjer želijo z dodano vrednostjo predelave domačega lesa v izdelke nadaljevati lovrenško žagarsko tradicijo. Na žagi je zaposlenih šest delavcev, med njimi najstarejši sin Gregor, pa tudi najmlajši sin Blaž že priskoči na pomoč.
Mesnih izdelkov kmetije Lakožič ne poznajo in cenijo samo Lovrenčani. Leta 2017 so z mesom iz zaseke navdušili ocenjevalce na sejmu Agra v Gornji Radgoni in prejeli bronasto priznanje. Bronast uspeh za isti izdelek so leto kasneje ponovili na festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, leta 2018 pa so njihove kašnate klobase prejele srebrno priznanje na Čurkarijadi na Kogu. Za razvoj kmetijske dejavnosti in promocijo Lovrenca so prejeli še dve županovi priznanji. Dostopni so tudi na facebooku.
