Marsikdo idejo iz učnega podjetja tudi uresniči

V Sloveniji je registriranih okoli sto učnih podjetij, na svetu okoli 7500. Ob prenovi programa srednješolskega izobraževalnega programa ekonomski tehnik so namreč postala obvezni del programa. Tista, ki delujejo pod okriljem danes združene Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Šolskega centra Ptuj (ŠCP), iz leta v leto žanjejo uspehe tako na državnem kot mednarodnem nivoju.

Čeprav je koronakriza močno vplivala na šolanje, pa jim je virtualna izvedba tekmovanj in natečajev hkrati dala možnost, da so prisotni tudi na dogodkih, ki se jih sicer ne bi udeležili. Tako se lahko pohvalijo, da je bilo v preteklem šolskem letu njihovo učno podjetje najbolj aktivno med 84 registriranimi v Sloveniji.

Poudarek stiku z lokalnim okoljem

"Uspeh pripisujem temu, da se povezujemo z lokalnim okoljem, tudi ideje iščemo v tem okolju. Prvo uspešnejše podjetje je bilo Grad priložnosti leta 2013, pri katerem je šlo za idejo upaj si, preživi vikend brez tehnologije na gradu. Zamislili smo si obnovo celotnega gradu Turnišče, z vikend paketom ponudbe, s hrano iz časa Herbersteinov. Res smo vse raziskali, naredili tematsko. Pripravili smo vizitko, spletno stran, ponudbo, letake. Nič kar tako, temveč vse premišljeno in z modernimi orodji," se prvega uspešnejšega podjetja spominja mentorica Patricija Koler.

Z učnimi podjetji se vsako leto predstavijo na letnem sejmu, ko je tudi mednarodno državno tekmovanje v več kategorijah. "Komisija prihaja iz gospodarstva. In s tem podjetjem smo bili najboljši v vseh treh kategorijah, tudi v mednarodnem merilu. Sejma se namreč vedno udeležijo tudi tuja podjetja iz večinoma bližnjih držav," pravi Kolerjeva.

Sledili pa so še številni uspehi. Ideja za Turistično kmetijo mladih je bila ponovno večja povezanost mladih z lokalnim okoljem, z naravo. Pri Hiškah avantur je šlo za poselitev sicer golega griča Panorame z zabavnimi tematskimi hiškami. Terme doživetja so bile vezane na obdobje Rimljanov. Med drugim so obudili vestalke in njihov ples ter z njim kasneje nastopili tudi na nekaj dogodkih.

"Podjetja vedno skušamo uporabiti tudi za nekaj realnega. Iščemo stik z lokalnim okoljem. Ne želim, da podjetje ostane samo sebi namen. Tudi zato smo po moje uspešni. Je pa res, da si za dijake vedno vzamem čas. Ne gre le za to, da smo tukaj zaradi ideje podjetja. Pomembno je tudi, da se dobro počutimo, da se spoštujemo. Dijaki pa radi delajo, saj imamo neki skupni cilj," je prepričana Kolerjeva.

Popolnoma realistično poslovanje

Učna podjetja so registrirana, podobno kot prava, le da so vpisana v register Centrale učnih podjetij Slovenije. "Z ustanovitvenim aktom, družbeno pogodbo, kapitalom, z vsem. Vse sicer fiktivno, a kot da bi bilo zares," pojasnjuje Kolerjeva.

Delujejo v skupinah po 16 dijakov, ki se v podjetju zaposlijo na podlagi razpisov. "Vrednote in druge lastnosti dijakov so pri teh razpisih izjemno pomembne. Dijaki morajo, preden se prijavijo na razpis, sami sebe pravzaprav dobro poznati. Vse skupaj razmisliti in se odločiti, na katero delovno mesto se bodo prijavili, tam pa kasneje tudi dve leti delati. Podjetje namreč posluje dve šolski leti. V drugem letniku gre bolj za kadrovanje in nastavljanje osnov, iskanje poslovne ideje. V tretjem letniku pa gre izključno za trženje - torej vstop na trge, pripravo vseh komunikacijskih kanalov, komuniciranje z javnostmi. Spletne strani, instagram, facebook ... Vsa prodaja. V bistvu moramo, če hočemo dobro izpeljati, svoje storitve in izdelke tudi prodajati. Ne gre pa za izdelavo pravih izdelkov in storitev. Vse je fiktivno. Toda vse mora biti papirnato tako pripravljeno, da druge prepričamo, da opravijo nakup," o delovanju podjetij, tudi čezmejnem, pravi mentorica.

Da so učna podjetja res odlična priložnost za učenje in dobra priprava za delo v podjetju, so prepričani tako mentorica kot dijaki. "Da ni le zgolj neko učenje na pamet iz zvezka, temveč se učimo tudi nekaj praktičnega. Da vidimo, kako deluje pravo podjetje," meni Nejc Podgoršek, eden od treh dijakov, ki so v tem šolskem letu na razpisu uspešno kandidirali za mesto direktorja podjetij. Druga izmed njih, Tanja Kolmančič, se sicer kasneje v življenju ne vidi v resnih poslovnih vodah: "Zanima me bolj delo z ljudmi. A se mi vseeno zdi, da je to izkušnja, ki mi bo pomagala pri kakršnemkoli delu."

Kolerjeva pravi, da se sicer veliko njihovih dijakov kasneje odloči za študij ekonomije: "Kolikor vidim, ko jih spremljam na družabnih omrežjih, pa se večkrat zgodi, da se kasneje ukvarjajo prav s tistimi stvarmi, ki so bile v njihovem poslovnem načrtu med šolanjem. Zato smo se letos odločili, da bosta dijaka na vzorcu 60 nekdanjih dijakov to povezanost tudi raziskala," nam je povedala Kolerjeva.

Marsikje drugod v svetu je sicer namen učnih podjetij, da ljudje v njih delajo, preden se zaposlijo. "Tudi pri nas se zelo trudimo za morebitne takšne povezave. Septembra smo tako uspeli, da smo se s tremi stojnicami predstavili na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Ko se predstavljamo v lokalnem okolju, smo izredno dobro sprejeti, poznajo nas in vedo, za kaj gre. Na državnem nivoju pa bi to lahko postalo še bolj prepoznavno," je prepričana Kolerjeva, ki vidi priložnosti za povezovanje tudi z zavodom za zaposlovanje: "Čeprav menda sedaj tam ni gneče, pa bi morda koga zanimalo in bi se lahko preko učnega podjetja naučil pomembnih veščin. Marsikje v podjetju imajo namreč težave, ko želijo na primer zaposliti poslovnega sekretarja, pa kandidati nimajo praktičnih znanj. V našem učnem podjetju dijakom ni težko dvigniti telefona ter poklicati stranke v tujino in ji v tujem jeziku predstaviti ponudbe podjetja. Kak delodajalec bi si zelo želel, da bi dobil tako sposobnega človeka."