Darja Lukman Žunec
Te dni v Miklavžu pri Ormožu prenavljajo notranjost več kot 70 let stare kulturne dvorane. Njeno streho in pročelje so v preteklih letih že uredili, pri obnovi notranjosti pa se je nekoliko zapletalo. Kot opozarja dolgoletni predsednik sveta krajevne skupnosti in ormoški občinski svetnik Emil Trstenjak, je nujno ob obnovi notranjosti sanirati tudi temelje njenega jugozahodnega prizidanega dela, saj je na osnovi opazovanj v zadnjih petih letih prepričan, da se ta del stavbe poseda.
Večina državnega denarja
Prenova notranjosti obsega ureditev preddverja, dvorane, odra in prostora za kamermana ter razširitev prostora za delitev hrane. Dela izvajajo zadruga Lipa iz Lenarta, Komunalno podjetje Ormož in ptujsko podjetje Tames. Prenovo bodo končali predvidoma še v juniju. Vredna je nekaj čez 396 tisoč evrov. Za naložbo bo največ, 291 tisočakov, prispevala država na osnovi 23. člena zakona o financiranju občin, preostalo bo primaknil ormoški proračun.
Stavba se ne bo zrušila, vendar ...
Na svetniško vprašanje in na sestankih sveta krajevne skupnosti so mu z občine pojasnili, da sanacija temeljev ni potrebna, saj na jugozahodnem delu ne bo prvotno načrtovanega balkona, ki bi obtežil ta del.
A Trstenjak je trdno prepričan, da bi kljub temu kazalo temelje obnoviti: "Nič nisem užaljen, ker balkona, vrednega 40 tisočakov, ne bo, vendar se mi ne zdi prav, da ne najdemo kakih 15 tisočakov za sanacijo temeljev in zadeve ne uredimo za daljše časovno obdobje." Trstenjak meni, da se stavba zaradi nesaniranih temeljev gotovo ne bo zrušila, a obžaluje, če se bodo kmalu spet pojavile razpoke. Te so zdaj vidne v sejni sobi in na pročelju prizidka. In sklene: "Škoda bo te zamujene priložnosti."
Svetnik se boji, da se bodo razpoke kmalu znova pojavile
Župan zaupa strokovnjakom
Ormoški župan Danijel Vrbnjak je glede Trstenjakovih opozoril pojasnil, da je bil prvi projekt obnove dvorane iz novembra 2018 sprva res drugače zasnovan: "Sklep elaborata in geotehničnega mnenja o presoji materialno-tehničnega stanja objekta s strani podjetja ZRMK, ki je bil podlaga projektantom za projektiranje, je, da bi bilo treba ob gradnji predvidenega betonskega balkona za 52 ljudi utrditi temelje. Na osnovi tega smo ocenili, da gre za prevelike posege in tveganja, ter se na koncu odločili, da balkona ne bo. Namesto njega smo predvideli lahko montažno konstrukcijo za kamermana in tehnika."
