Hojka Berlič
Če naj bi za zdaj obnova ptujske tržnice, ki se je začela septembra, potekala tekoče, pa je pred nekaj dnevi presenetila novica, da so v Murski Soboti zaradi domnevnih nepravilnosti med energetsko obnovo tamkajšnje bolnišnice med drugimi na pogojno kazen obsodili tudi nadzornika energetske obnove Draga Štrafelo, lastnika podjetja Štraf gradnje, svetovanje, inženiring s Hajdine, ki je tudi nadzornik projekta obnove tržnice. Štrafela je bil obtožen pomoči pri kaznivem dejanju goljufije na škodo Evropske unije, sodišče pa mu je izreklo pogojno kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. S tem nista bila seznanjena ne bivši župan Senčar ne sedanja županja Nuška Gajšek. "Seveda, če je to pravnomočna sodba in je bil obsojen, potem mislim, da tu nadzora več ne more opravljati, saj bi bilo to v nasprotju z veljavno zakonodajo," pravi Gajškova, ki se mora o naslednjih korakih še posvetovati. Neuradno pa naj bi se nagibala k uvedbi tako imenovanega supernadzora. "Takrat, ko smo ga mi izbirali, ni bil obsojen," pa je novico komentiral Senčar. Štrafelo smo želeli prositi za komentar, a po telefonu ni bil dosegljiv.
Povzročili za 14 tisočakov škode
Kot smo že poročali, so na okrajnem sodišču v Murski Soboti zaradi domnevnih nepravilnosti med energetsko obnovo tamkajšnje bolnišnice na pogojne kazni obsodili direktorja bolnišnice Bojana Korošca ter Ivana Hercoga in Draga Štrafela, ki sta bila nadzornika energetske obnove. Tožilstvo jim je očitalo, da so med energetsko obnovo v kotlovnico bolnišnice vgradili cenejše turbine za kogeneracijo, v zahtevkih ministrstvu za zdravje za poplačilo iz nepovratnih sredstev pa je bilo prikazano, kakor da so bile vgrajene dražje. S tem so po oceni tožilstva povzročili za najmanj 14 tisoč evrov škode.
Svetniki sumili, da je razpis prirejen
Ob tem naj spomnimo, da so ptujski mestni svetniki februarja letos sprejeli sklep, da mora občina javno naročilo za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika pri izvedbi projekta Ureditev mestne tržnice zaključiti z zavrnitvijo vseh ponudb. Kot so zapisali v obrazložitvi sklepa, so se svetniki za tako potezo med drugim odločili, ker javno naročilo za nadzornika naj ne bi bilo potrebno, saj naj bi ptujska občina razpolagala z zaposlenimi z ustrezno izobrazbo in referencami za njegovo izvajanje. Poleg tega so označili razpis za spornega, saj naj bi bile zahtevane reference za nadzor nižje od tistih za odgovornega vodjo del. "Iz navedenega izhaja utemeljen sum, da je razpis bil pripravljen za točno določeno osebo, ki so ji bile prilagojene zahtevane reference," so še zapisali. A je upravno sodišče kasneje ugodilo zahtevku župana Senčarja, ki je menil, da je mestni svet s sprejemom tega sklepa in nekaterih drugih - med drugim, da mora občina ponoviti javno naročilo za izvedbo ureditve mestne tržnice pri oblikovanju zahtevanih pogojev za izvajalca del - presegel svoje pristojnosti in želel vplivati na postopek in izvedbo javnega naročila za ureditev mestne tržnice in storitev nadzornika. Sodišče je zato omenjene sklepe odpravilo.
Še vedno brez nadzorne komisije
Ptujski mestni svetniki so februarja med drugim zahtevali tudi svoje predstavnike in predstavnike zainteresirane javnosti v posebni komisiji, ki bi jo ustanovili za nadzor nad potekom izvedbe projekta obnove tržnice. Ustanovitev komisije je nato napovedal tudi Senčar, a se to do danes še ni zgodilo. Gajškova napoveduje, da bo občina, če bo za to še interes, takšno komisijo ustanovila.
Potrjenega 3,4 milijona evropskega denarja
Iz službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so v začetku meseca sporočili, da bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,4 milijona evrov za izvedbo prenove tržnice, ki je skupno vredna nekaj manj kot 5,4 milijona evrov.
Ptujska občina je po številnih zapletih avgusta s podjetjem KPL, ki dela izvaja skupaj z družbo Makro 5 gradnje, podpisala pogodbo za izvedbo prenove v višini dobrih 4,8 milijona evrov. Dela naj bi po pogodbi zaključili v 210 delovnih dneh, a bodo arheološke raziskave zaključek del na tržnici seveda močno zamaknile. "Pri arheoloških raziskavah bo treba pač počakati, seveda so dela malo odvisna tudi od vremena. Ampak bo tržnica kljub temu dokončana do konca julija, kar je še vedno pravi čas," je prepričan bivši župan Miran Senčar, ki je pogodbo podpisal. Kot dodaja, bo slavnostna seja ob občinskem prazniku hkrati tudi glavna prireditev ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja, in verjame, da bo potekala na obnovljeni tržnici.
Županja: "Če je sodba pravnomočna in je bil obsojen, tu nadzora več ne more opravljati"
Nadejajo se številnih najdb
V okviru projekta obnove tržnice trenutno izvajajo izkope in vgradnjo komunalne infrastrukture, predvsem pa intenzivne arheološke raziskave ob gradnji v Miklošičevi ulici in na platoju tržnice. Kot pojasnjuje Samo Hvalec, vodja arheoloških raziskav, ki jih izvaja Skupina Stik, so arheološke najdbe odkrite na proštijskem hribu ter vzdolž Slomškove ulice že do sedaj kazale na pestro in bogato dogajanje na tem prostoru ter na kontinuirano poselitev v zadnjih dveh tisočletjih. In čeprav so raziskave do sedaj Slomškovo ulico zgolj “oplazile”, se odkrite ostaline rimskega cestišča in lesenega objekta ob njem ter zgodnjesrednjeveški pokop v celoti ujemajo z dosedanjimi odkritji. "Glede na pretekle indice ter rezultate tokratne raziskave lahko vzdolž Slomškove ulice pričakujemo rimske stanovanjske objekte, ki se nizajo ob prodnatem cestišču. Sistematično zbrani podatki, ki bodo tudi rdeča nit dosedanjim posamičnim najdbam, bodo poglobili naše razumevanje razvoja tega predela in njegovega pomena za mesto," še pravi Hvalec.
Po drugi strani pa zaradi intenzivne rabe v polpretekli zgodovini ni znanega pravzaprav nič o dogajanju na območju platoja tržnice pred 16. stoletjem, ko so štajerski deželni stanovi v okviru protiturškega utrjevanja postavili trinadstropno Proviantno hišo, kasneje poimenovano Mala invalidska hiša ali Mala Kasarna, ki je leta 1760 s prizidkom trakta z oficirskimi stanovanji dobila obliko, kot jo poznana iz nekaterih upodobitev in načrtov. Objekt je bil deloma porušen na začetku 20. stoletja, ohranjene ostaline pa je prekrila dosedanja tržnica. "Že na samem začetku raziskave smo ugotavljali, da so tik pred kamnitimi zgradbami vojašnice območje zasedale lesene stavbe, od katerih so se ohranili samo odtisi lesenih gradbenih elementov oziroma kolov. Verjetno največji izziv raziskav pa je vsekakor poskus rekonstrukcije oziroma razumevanje dogajanja na obravnavanem prostoru pred izgradnjo kasarne, ki je slednjega temeljito spremenila. Do kod so segli rimskodobni in morebitni kasnejši objekti, kakšna je bila poselitev in raba tega območja neposredno ob toku Grajene, sta le dve od številnih raziskovalnih vprašanj," pojasnjuje Hvalec.
