Ormoške volitve: Od vinske plaže do lastne valute

Največji zaposlovalec, podružnica italijanske družbe Safilo, je lani odpustil vsakega četrtega delavca. V občini je vse manj delovnih mest in kandidati vedo, da je nekaj treba ukreniti. Kaj konkretno, smo jih vprašali in dodali še vprašanje o usodi hotela, ki nezadržno propada. DUTB ga še ni prodal, cena se je s 503 tisočakov znižala na 367.

Kosi: Obupati ne smemo

Danilo Kosi o rešitvah: "Gospodarsko cono, veliko 40 hektarjev, bomo lastniško uredili in komunalno opremili. Strateški investitorji ne bodo prišli kar sami, zato kaže preko države navezati diplomatske zveze. A je pomembno, kakšna bo proizvodnja, saj se je ranljivost delovno intenzivne panoge že pokazala. Zato podpiram vlaganja v produkte z dodano vrednostjo, ne pa neke industrijske zadeve, kjer bodo naši ljudje spet na minimalcih." V dveh letih bo pripravil cono in v tretjem bi že prišli investitorji. Zanj je potencial tudi območje Tovarne sladkorja Ormož (TSO) s kakimi 62 hektarji, zanj je odgovorna država. "Obupati ne smemo, brez dela se na da nič narediti." Za turizem bi uredil infrastrukturo, saj po "12 Sokovih letih še vedno nimamo signalizacije". V mestu bi takoj postavil veliko interaktivno informacijsko tablo. O hotelu pravi, da je ta sramota in občina ne bi smela biti brezbrižna.

Topolovec: Izraba termalne vode

Miran Topolovec, ki nastopa z geslom Združeni za gospodarski preboj: "Industrijskega območja praktično nimamo, je sicer na papirju določeno, dejansko pa ga ni, ker je povsem neurejeno." Glede večjih industrijskih obratov vidi možnosti na območju TSO, kjer podpira pridelovalce pese pri projektu tovarne etanola. Perspektivo pripisuje turističnemu razvoju in malemu gospodarstvu: "Nadaljeval bi izrabo biotermalnih vrtin, ki so zdaj zapečatene. Termalna voda bi pomagala tudi kmetijstvu za razmah rastlinjakov. Bolje kaže izrabiti namakalne sisteme. Kmetje se morajo organizirati v manjše skupine, saj je zadruga propadla. Skupni prostor in marketing sta nujna, pomaga naj občina." O hotelu pa, da občina nima vpliva: "Če se bo našel kupec, naj ostane turistična dejavnost in v delu še stanovanja. Ker so blizu vrtina in športni objekti, naj nastane rekreacijsko-turistični kompleks."

Kosi: Resna strategija

"Gospodarstvo je odvisno od politike, a je tako nazadovala, da se čutim dolžnega nekaj storiti," pravi Mirko Kosi. Stavi na povezavo vseh, ki lahko kaj naredijo: "Združil bom vse politike in jih pozval, da pritegnemo še zainteresirane gospodarstvenike in oblikujemo resno strategijo razvoja. Uspeh bo, če bodo ljudje nehali odhajati z našega območja." Nikakor si ne želi umazanih tehnologij, čeprav "bi se prav taki investitorji hitro našli". Smiseln je predelovalni obrat pridelkov. "Pogrešam večjo dejavnost kmetijske stroke in politike, da bi se povezali z lastniki kapitala." Kar zadeva industrijsko območje, navrže: "Zemlja za parkirišča trgovskega centra se takoj najde, ne moremo pa resnim naložbam ponuditi parcel zaradi razdrobljenosti. To so izgovori nesposobnih." O usodi hotela: "Na občini sesti skupaj in doreči, kako elitno lokacijo uporabiti. Lahko bi jo kupili, saj cena sploh ni visoka."

Korpar: Vinska plaža

"Do delovnih mest bomo prišli le, če uredimo industrijsko cono in glinokop ter ponudimo parcele na gospodarskih srečanjih in sejmih doma in v tujini. Podjetniki se srečujemo na konferencah, izobraževanjih in sejmih. Nujna je gradnja podjetniškega učnega centra, ki bo na enem mestu služil podjetnikom. Občina mora biti pri dejavna pri skupnem nastopu in promociji," trdi kandidat Davorin Korpar. Opozarja na izjemne naravne danosti za kmetijstvo: "Trženje butičnega trajnostnega turizma z urejenimi kolesarskimi in pohodniškimi potmi je nujno. Vzpostavil bom razpršen mrežni hotel, ki bo tržil ponudbo vikendov, brunaric, glamping hiš in kampov. Po krajevnih skupnostih bom razvil t. i. zelena okna za spoznavanja kulturne in naravne dediščine." Predlaga oblikovanje ormoške vinske plaže z vinoteko v grajskem kompleksu. Z ureditvijo obrežja ob Dravi bo naredil prostor za vodne športe. Za hotel bi se občina vključila v iskanje investitorja, ki bi ga kupil na naslednji dražbi DUTB.

Vrbnjak: Ormoška valuta

Danijel Vrbnjak: "Mladi se odseljujejo, ni kupne moči, ni razvoja in je le izkoriščanje delovne sile. Poleg delovnih mest je nujna gradnja stanovanj za mlade, ki bi jih dobili po subvencionirani ceni. Tudi cene parcel v podjetniškem območju bi bile subvencionirane." Javni zavod za turizem bi moral delati na povezovanju ponudnikov ter pripeljati denar iz EU za kolesarske in pohodniške poti, kar bo dalo območju nov pridih, da bodo tudi investitorji imeli neki magnet." Skrbi ga napoved Puklavec Family Wines o odtegnitvi odkupa grozdja kakim 150 vinogradnikom: "​Sami vsega grozdja ne bodo mogli prodati." Rešitev vidi v javno-zasebnem partnerstvu, ki bo oživilo ponudbo vina Jeruzalemčan ter sort šipon in laški rizling, ki sta bili nekoč paradni konj. Ob tem bi spodbudil nakup hrane pri kmetih: "Uvedel bi ormoško valuto, s katero bi subvencionirali do pet odstotkov stroška pri nakupu pridelkov. S tem bi spodbudili promocijo izdelkov od ust do ust." V hotel bi naselil prostor za promocijo vina, sejme in martinovanje ter preselil še TIC, ker ta po njegovem ne sodi v grad.

Ivanuša: Izrabiti glinokop

Jani Ivanuša: "Nimamo slovenskega gospodarskega subjekta, nimamo urejene obrtne cone in nič se ne dogaja na pogorišču TSO, kjer so nam veliko obljubljali. Prav tako imamo 22 hektarjev glinokopa, ki ga je občina dobila brezplačno, a zdaj tam samo raste trava. Vidim možnosti za center motornih športov ali neke vrste zabavišče. Naša največja težava je sedanji župan, saj so naložbeniki vsi šli mimo nas. V bistvu je problem, ker občina ni odkupila zemljišč, medtem ko ima milijone za asfalt in obnove kapelic. Naša podjetniška cona je le na papirju." Za nekdanjo TSO predlaga, da jo občina za tri milijone kupi od države, saj ima najboljšo infrastrukturo v Sloveniji, kot je ugotovil tudi gospodarski minister Počivalšek. Za hotel Ivanuša meni, da ga mora odkupiti občina in preurediti za turizem. A se boji, da je priložnost "zaradi pasivnosti občine že mimo".

Sok: Cesta je ključ

Alojz Sok kaže predvsem na državo: "Obmejno območje po vzhodni meji države se prazni. V Avstriji država v bližini meje spodbuja gospodarski razvoj in naši ljudje hodijo tja na delo in vse bolj tam bivajo. Žal pri nas v 15 letih nismo zgradili niti dobre cestne povezave z avtocesto, ki bi zagotavljala večjo možnost za razvoj." Zato bi še naprej opozarjal slovensko vlado, da mora sprejeti ukrepe za privabljanje vlagateljev v obmejne kraje. Politika subvencij v kmetijstvu pa mora zagotavljati boljše možnosti za obstoj malih kmetov: "Soočeni smo z dejstvom, da kmetijske površine na ravnini obdelujejo podjetja, ki so nastala iz kmetijskih kombinatov, kmetje, ki se ukvarjajo z zahtevno živinorejo, pa obdelujejo hribovite predele, pogosto tudi 50 parcel in več." Glede hotela upa, da bo dobil novega strateškega lastnika: "Verjamem, da bi z dobrim pristopom hotel lahko deloval, kot je nekoč že."