Osamosvojitev Slovenije: Kako so v tajnosti menjavali državne table, ena z napisom SFRJ je še ohranjena

Marjan Toš
17.10.2021 04:00
Namesto na smetišču je tabla z napisom SFRJ za javni spomin in zgodovino ohranjena. Zasluge za to ima predsednik Maistrovega domovinskega društva iz Cerkvenjaka v Slovenskih goricah Roman Lorenčič.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Roman Lorenčič iz Cerkvenjaka ob tabli, ki jo je pobral s smetišča in jo ohranil za zgodovino.
Osebni arhiv

Po razglasitvi slovenske samostojnosti 25. junija 1991 je namreč kot uslužbenec Cestnega podjetja Maribor dobil zaupno nalogo, da na mejnih prehodih s sosednjo Avstrijo zamenja stare državne simbole z novimi. Najprej je bilo treba zamenjati tablo, ki je označevala vstop v nekdanjo SFRJ, z novo tablo in napisom Republika Slovenija. To je bilo na simbolični ravni izjemno pomembno dejanje in Roman ga je opravil s posebnim spoštovanjem. Po tridesetih letih se spominja, da je bilo pri zamenjavi potrebnega veliko poguma, drznosti in premišljenosti, saj je bilo treba državne simbole zamenjati bliskovito hitro.

Tajne priprave na zamenjavo tabel

Kot nam je povedal Roman Lorenčič, so priprave na zamenjavo teh simbolov državnosti nove samostojne države Slovenije potekale tajno. "Spomnim se, da na novih tablah, ki smo jih postavljali, še ni bilo grba, temveč samo napis Republika Slovenija. Nekatere obvestilne table na območju mejnega prehoda smo prelepili le z napisom Republika Slovenija, na tabli milice smo prelepili le grb nekdanje države, ker slovenskega grba še nismo imeli. Dobro se tudi spomnim, da so nas pri našem delu varovali miličniki z avtomatskim orožjem. Mi temu nismo posvečali večje pozornosti. Šele v poznejših letih smo se zavedali, kako nevarno delo smo opravljali. Jugoslovanska ljudska armada je namreč imela ukaz, da naj prepreči zamenjavo državnih simbolov na mejnih prehodih. Večjih težav pri tem delu nismo imeli, nikoli pa ne bomo izvedeli, ali nas morebiti niso opazili pri našem delu ali pa so nas celo opazovali skozi daljnoglede na svojem okrožju, pa vseeno niso reagirali. Vse te zamenjave državnih simbolov smo opravili na vseh mejnih prehodih, ki so bili povezani s cestami, za katere je skrbelo in jih vzdrževalo Cestno podjetje Maribor," se spominja Lorenčič.

Povedal nam je tudi, da so vsi odstranjeni simboli nekdanje države Jugoslavije in mejne table takrat romali na odpad, torej na smetišče zgodovine. "Zamenjano tablo nekdanje države SFRJ z mednarodnega mejnega prehoda Šentilj sem shranil za trajen spomin. Table namreč nisem odvrgel na odpad in jo skrbno čuvam še danes. Zavedam se njenega pomena za zgodovino in vem, kako dragocen muzejski predmet postaja. Mednarodni mejni prehod Šentilj ni nikoli padel v roke JLA in tabla z napisom Republika Slovenija je ostala na mestu, kjer sem jo postavil s sodelavci Cestnega podjetja Maribor," ugotavlja sogovornik.

Hraniti dokaze je vrednota

Roman je na ta dejanja izredno ponosen, saj je tabla iz Šentilja postala del zgodovine. Kot dragocen muzejski predmet bo služila za spoznavanje nastajanja samostojne Slovenije. Roman pravi, da se šele sedaj zaveda, kako pravilna je bila njegova odločitev, da je ne odvrže na smetišče, pač pa jo shrani za trajen spomin na osamosvojitveno vojno 1991. "Dokaze hraniti je velika vrednota in zato sem toliko bolj ponosen, da sem k temu tudi sam prispeval majhen kamenček," je prepričan Roman Lorenčič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta