Na domači kmetiji so Pivkovi iz Stojncev na Ptujskem polju pred časom uredili prodajalno, v kateri ponujajo bio proizvode, največ iz aronije. To - razen soka, ki jim ga stisnejo v Stročji vasi - sami predelujejo v najrazličnejše proizvode in vsako sezono ponudijo kupcem kak nov bio izdelek.
"Pred leti se je mož Konrad z ene svojih službenih poti po Hrvaški vrnil ves navdušen, češ, z malo dela bomo nadaljevali našo do takrat mešano kmetijsko dejavnost, le da bo ta zdaj ekološko usmerjena. Bili so to časi, ko sem ostala brez službe, na naši mešani kmetiji je bilo resda vselej kaj delati in misliti je bilo treba na šolanje oziroma bodočnost treh otrok. Zdaj ti pomagajo, ko je čas obiranja različnih sadežev pa v času spomladanske rezi, sicer pa delo zmoreva kar sama.
Iz tradicionalne pridelave v ekološko
"Večji del pridelka aronije, ki ga namenimo za stiskanje soka, oberemo strojno, preostali pridelek pa ročno, za kar je treba biti kar priden," pravi Marija Pivko, ki se je, kot dodaja, vsega, kar ve o pridelavi in predelavi aronije ter drugega jagodičevja naučila z lastnim delom, s preizkušanjem in brskanjem po strokovni literaturi.
"Zdaj že vem, da je dobro prisluhniti tudi kupcem. Ti, ko gre za ekološko in biološko hrano, točno vedo, kaj iščejo. Imajo mnogo znanja in so ga pripravljeni deliti. Mi smo se kar takoj odločili za ekološko pridelavo in tako so naši izdelki resnično popolnoma naravni. So tudi brez dodanega sladkorja, ki ga nadomeščamo z bio zgoščenim jabolčnim sokom. Aronijo smo posadili na dobrih dveh hektarjih sredi polja in v nekaj letih, odkar tam ne uporabljamo nikakršnih kemikalij, še gnojimo ne, je med nasadom pognal regrat, ki smo ga prvo leto ali dve odstranjevali z mulčenjem, lansko leto pa sem ogromne rumene cvetove regrata začela nabirati in med našimi proizvodi imamo zdaj tudi sirup iz regrata, ki je že požel veliko zanimanje med tistimi, ki prisegajo na darove narave. Zdaj se učim, kako s pridom uporabiti tudi regratove korenine, ki imajo mnoge za zdravje dobre učinkovine."
Aroniji dodajajo drugo jagodičevje
Nasadu aronije, ki šteje kakih 5500 sadik, so Pivkovi zadnje leto dodali manjši nasad malin, ribeza in robid, ki rastejo kar na vrtu za domačo hišo. "S tem jagodičevjem dopolnjujemo in bogatimo okuse osnovne surovine. Vse, kar ponujamo, najprej preizkusimo sami. Lotevam se tudi kuhanja najrazličnejših džemov. Aroniji tako pogosto dodajam drugo jagodičevje. Je pa treba vedeti, koliko česa dodati, da je okus po volji naših kupcev. Se zgodi, da gre kaj tudi na kompost, preden je okus tak, kot ga želim. A čisto v nič ne gre nič," odkriva skrivnosti svoje bio pridelave sogovornica, ki dodaja, da v času, ko jagodičevje dozoreva, ponujajo tudi sveže nabrane plodove.
Se zgodi, da gre kaj tudi na kompost, preden se izdelek posreči, a čisto v nič ne gre nič
"Za kuhanje džemov pa jagodičevje zamrznem in potem sproti predelujem. Izdelki so tako resnično sveži. Nekaj aronije tudi posušim, ponujam sadni čaj, za naš bio liker iz aronije smo prejeli že tudi znak kakovosti na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kjer so ocenjevalci kot zelo kvalitetne prepoznali tudi naše druge proizvode," je upravičeno ponosna Marija, ki jo je srečati na njeni eko stojnici v ptujskem Qcentru pa v mariborskem Europarku, dvakrat na teden se s pestro ponudbo domačega odpravi v Celje, enkrat na mesec tudi v Koper.
"So pa naši proizvodi zdaj že prepoznavni in iskani v številnih ekoloških prodajalnah širom Slovenije, ponujamo pa jih tudi v ptujskih prodajalnah Škrnicl." Na vprašanje, ali se da od njihove dopolnilne dejavnosti preživeti, nosilka dopolnilne dejavnosti na Pivkovi kmetiji rada pove, da v normalnih časih zasluži za plačo in je zadovoljna: "Je pa treba vedno razmišljati, kako še obogatiti ponudbo. To jesen smo posadili še vinsko trto, pri nas poznano jurko, s katero bomo dopolnili naš prodajni program. Še sami se že veselimo časov, ko bomo dišečo jurko začeli vkuhavati v marmelado in iz nje stisnili prve litre sirupa."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
