V Klubu študentov Ormož ugotavljajo, da se mladi radi vračajo domov, težje pa bi ostali

Študent ekonomije Miha Kolmančič četrto leto vodi Klub ormoških študentov (KOŠ), enega najmanjših študentskih klubov v Sloveniji, ki že nekaj več kot 25 let združuje študente z območja občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.

"Res smo eden najmanjših klubov v Sloveniji, vendar se lahko po dogodkih, ki jih pripravljamo, in po projektih, v katere smo vključeni, kosamo tudi z največjimi klubi. Ta čas je z našega območja kakih 400 študirajočih, od tega jih je zelo aktivno v delo kluba vključenih nekje do 20, v klubu pa jih sodeluje vsaj 60 do 70. Če k temu dodamo še aktivne v dijaški skupnosti, je v klub dejavno vključenih vsaj 100 članov," nam pojasni predsednik kluba Kolmančič.

Delajo kot prostovoljci

Vsako leto izpeljejo kakih 20 dogodkov in projektov, ki so namenjeni vsem starostnim skupinam. Kolmančič: "Z njihovo pomočjo, predvsem s festivalom aktivnih klubov (OFAK) in Zbudi se, Ormož, želimo prebivalcem mesta in okolice omogočiti aktivno preživljanje prostega časa, prav tako pa tudi obuditi življenje v našem mestu. Za naš klub je značilno, da vsi, ki sodelujemo v dejavnostih, to počnemo popolnoma prostovoljno, torej ne da bi bili za to delo plačani."

Ves denar, ki ga za svoje delo dobijo od države glede na število študentov, namenijo ustvarjanju novih projektov in nadgradnji starih: "Ker nas vedno vodi slogan Skupaj zmoremo več, sodelujemo tudi z ostalimi lokalnimi društvi in organizacijami. Radi delamo dobro, zato vedno sodelujemo pri dobrodelnih akcijah. Poskrbimo pa tudi za bogato obštudijsko življenje, študentske ugodnosti, izobraževanje, rekreacijo in druženje mladih."

Kolmančič pristavi, da imajo srečo, ker jim je občina v mladinskem hostlu zagotovila enega najlepših klubskih prostorov, kar jih imajo slovenski študentski klubi.

Kot najuspešnejši projekt Kolmančič izpostavi prireditev Zbudi se, Ormož: "Lani ga sicer nismo mogli izpeljati, ampak vse doslej je prireditev rasla in na koncert Siddharte smo denimo v Ormož privabili okoli dva tisoč ljudi, kar je velik uspeh. Tu pa je še festival aktivnih klubov, zadnja leta smo pripravili za ves teden dogodkov, koncertov, izobraževanj in druženja ob reki Dravi na središkem območju in tako tistim, ki nas obiščejo, pokazali, kaj vse premore naš konec."

Pomembno jim je, da kot popolni prostovoljci priredijo dogajanje, kjer se ljudje dobro počutijo in storijo nekaj dobrega za svoje mesto. Tudi zaradi njihove prireditve se obiskovalci radi vračajo, ob tem pa dogodki niso le za mlade, temveč za vse generacije.

Dobrodelni za brezdomce

Med dobrodelnimi dogodki se je odlično prijela KOŠ-eva tržnica, kjer na stojnici v okviru božično-novoletnih prireditev zbirajo prostovoljne prispevke. Kolmančič: "Namenimo jih za pomoč kateri od socialno ogroženih družin. V prvem koronskem letu smo izpeljali tudi lep humanitarni projekt Od ljudi za ljudi, v katerega smo povezali 20 društev po Sloveniji, ki so na našo pobudo zbirala topla oblačila, in jih podarili društvu brezdomcev."

Kolmančič je zelo zadovoljen, da se v delo dejavno vključi toliko prostovoljcev, a meni, da bi lahko bilo tudi boljše: "Glede na našo majhnost in na dejstvo, koliko dobre volje je treba, da si študenti sploh še lahko vzamejo čas kljub študiju in delu preko študentskega servisa, je dobro. ​Seveda moramo vedno najti kaj novega, s čimer jih lahko motiviramo."

Ponosen je na tudi na sodelovanje z drugimi študentskimi klubi: "Zelo dobro sodelujemo s klubi iz severovzhodne Slovenije, saj smo povezani v zvezo klubov od Murske Sobote do Koroške, kjer sodeluje kakih 12 klubov. Pomagamo si pri pripravi dogodkov in izmenjujemo dobre izkušnje. Najboljše sodelovanje smo po moji oceni vzpostavili s ptujskim klubom. Velika uspešnica je bil skupni vikend paket smučanja, tudi skupne ekskurzije, izobraževanja in predbožične izlete organiziramo in sklenili smo prijateljstva, ki pogosto ostanejo do konca življenja." A za vse dogodke, ki jih pripravijo, denar države ni dovolj, zato ​pogosto stroške pokrivajo z lastnim delom, prodajo vstopnic in sponzorstvi. "Ponosen sem, da v Ormožu dobro sodelujemo z vsemi, in prepričan sem, da bi v primeru zmanjšanja državnega financiranja klubov lažje preživeli, saj nas okolje jemlje za svoje," doda sogovornik.

Pogum za lastne zgodbe

Zanimalo nas je, ali se študentje dejavno vključujejo v dialog z občinsko oblastjo in imajo predloge, ki bi okolje naredili bolj privlačno in pritegnili mlade izobražence, naj ostanejo v mestu in vsaj v regiji.

Kolmančič: "Mi smo zagotovo kritični do tega okolja, a se morda aktivno premalo vključujemo v njegov razvoj. Prepričan sem, da ima ogromno opcij za napredek, a lahko bi bolj pritisnili mladi, ki smo prihodnost občine in države. Študentje se velikokrat pogovarjamo, pogosto ob kozarčku, in po moji oceni večina na dolgi rok nima namena ostati tukaj, a vsi se radi sem vračamo. Ormož gotovo ne zagotavlja vsega, kar si mi želimo. Moramo pa pošteno priznati, da je v zadnjih letih napredoval, vendar gotovo potrebuje še kakih pet do deset let, da bi bil dejansko zanimiv za izobražene mlade ljudi."

Kot največji neizrabljen potencial Kolmančič vidi turizem, še posebno če se mladi odločijo za samostojno pot z lastno zgodbo: "Če delaš in si priden, lahko v tem okolju hitro uspeš, saj domačini hitro opazijo, da se trudiš. Ormož je za ustvarjanje lastnih zgodb idealen, saj ima za to tudi veliko subvencij in spodbud, ker občina mladim podjetnikom pomaga. Vendar je za to treba imeti pogum, da si upaš in poskusiš."​

Sogovornik vidi kot priložnost predvsem oblikovanje kolesarskih poti. Je pa tudi kritičen: "Zavod za turizem je po mojem mnenju še vedno preveč samosvoj, še premalo sodeluje in prisluhne ljudem, ponudnikom, česa si oni želijo kot pomoč. Če Jeruzalem primerjam z Goriškimi brdi, so bili denimo oni deset let nazaj za nami, zdaj pa so nas prehiteli, čeprav nimajo kaj več za ponuditi kot mi. Zavedam se, da vsega ni mogoče narediti čez noč. Vsekakor se zadnja leta zadeve premikajo v pravo smer. Ne smemo pa obupati, saj nič ne pride čez noč."