(BRANJE) Bržčas v tem domu koga uša

V Mariboru se je v oštariji sredi mesta predsinočnjim kakšnim 40 ljudem, večinoma podpornikom, predstavila nova slovenska stranka za majske evropske volitve, poimenovana Dom - domovinska liga. Pogovor z domašema Bernardom Brščičem in Lucijo Šikovec Ušaj je vodil urednik spletnega portala Politikis (sic! in ne Politi kis) Aleš Ernecl. Naslov predstavitve je bil precej dramatičen, kunšten in enigmatičen: EU na razpotju - Evropa narodov ali združene države Evrope?
Znani publicist Bernard Brščič se je v začetku predstavil zelo učinkovito, da je "ekonomist in filozof ter antikomunist". To po njegovem združuje vrednote slovenske pomladi in tržno gospodarstvo ob spoštovanju pravne države, ustave in zakonov. Novo stranko je ustanovil, ker ga skrbi za prihodnost in blaginjo otrok, sodržavljanov, sonarodnjakov. Prihodnost Slovenije se je tako kot prihodnost Evropske unije znašla v slepi ulici: "Ni več dovolj sedeti na ograji in žvižgati, je trenutek za drugačen angažma." Lucija Šikovec Ušaj je poudarila, da je odvetnica, ki je bila "deležna šikaniranj z leve, pa tudi malo z desne, ker sem nedavno izstopila iz SDS". Njen moto je: "Slovenija je dežela Slovencev, torej slovenskega naroda." Kasneje je dodala, da seveda "ne sovražim na splošno. Ne prenesem pa teh, ki pridejo k nam v goste in nam vsiljujejo svojo kulturo." Toliko o splošnem in posebnem sovraštvu stranke, ki naj bi popestrila desno politično sceno Slovenije. Vendar mnogi menijo, da gre pravzaprav za stranko, ki se skuša pozicionirati na skrajno desni pol, ki naj bi bil pri nas pravzaprav še nezaseden. Kajti v slovenski soseščini ponekod že imajo desničarske populistične, antimigrantske in nacionalistične stranke, suvereniste, pa celo identitarna gibanja, ki hodijo po skrajnem robu ustavnega loka.
In je Ernecl menda zategadelj vprašal Brščiča, ali je "jugovič". Odgovoril je s tole retorično bravuro: "Ja, so mi že z leve očitali tudi, da sem sivolasi homoseksualec in da sem očeta Istrana, torej Hrvata, zatajil s trdim č-jem. Vendar pišem ta priimek s trdim č, ker slovenska abeceda nima mehkega ć. Rojen sem v Sloveniji, mama je Slovenka, imam omikano slovensko izreko. Zakaj bi mi sploh slovenske gene oporekali tisti, ki sami ne verjamejo v Slovenijo?" S tem pa Brščičevega nepotrebnega pravdanja še ni bilo dovolj. Vedno znova je dokazoval, kako velik slovenski domoljub je. Recimo: "V Sloveniji je vodilna slovenska kultura ... Slovenci nimamo kakor Albanci štirih držav ... Ko nas bodo pregnali kulturni renegati, bomo nemara lahko šli v Madžarsko, Poljsko ali Rusijo, kajti multikulturni globalizem je že onesnažil tudi slovensko politiko." No ja, nas bodo tam hoteli, če tako pazijo, da ne dobijo priseljencev?
Tisto krčevito in ponavljano dokazovanje in opravičevanje nečesa, na kar človek v resnici nima vpliva, lahko pozornejšemu poslušalcu zbudita dvom. Da namreč gre za neko nelagodje oziroma za prikrivanje nekega manka ali izpraznjene vsebine, ki naj jo zapolnijo predvsem begunci, migranti in drugi tujerodneži, pa homoseksualci. Vsekakor bi učenjaki frankfurtske šole, ki jo je Brščič na predstavitvi tako vehementno popljuval, češ da učijo, kako je spol družbena in ne naravna kategorija, in so "kuga naše civilizacije", pa prav tako njemu gorki "degenerirani" freudovci ali lacanovci, bi se takoj spomnili na Goebbelsa, ki je za propagando menil, da je treba laž le dovolj vztrajno javno ponavljati in prej ko slej postane resnica.