Svet Evrope je v sredo, 26. junija, dobil novo generalno sekretarko. Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je v zgodovini te izjemno pomembne, a podcenjene evropske institucije druga ženska na mestu generalne sekretarke. S tem pa se žal tudi neha pozitivni del te izvolitve.
Kako je ministrica Marija Pejčinović Burić prišla do te izvolitve? Glede hrvaških interesov so zadeve jasne: načrtno, z vsem mogočim lobiranjem in s spretnim ter doslednim prikrivanjem dejstev, ki govorijo, da hrvaška ministrica nikakor ne bi smela biti izvoljena na mesto generalne sekretarke Sveta Evrope kot institucije, ki se v osnovi ukvarja z zaščito in varovanjem človekovih pravic, pravic vseh manjšin, z borbo proti korupciji in za svobodo medijev.
Še teden dni pred volitvami obeti za izvolitev hrvaške ministrice niso bili najboljši. Po ocenah je prevladovala, a ne občutno, podpora aktualnemu belgijskemu zunanjemu ministru Didieru J. L. Reyndersu. Pred dnevi pa se je v belgijskih medijih pojavilo pismo 150 domačih akademikov, ki so izrazili nasprotovanje kandidaturi Reyndersa. To so utemeljili na izjavi belgijskega ministra, ki je nasprotoval povratku belgijskih državljanov, pripadnikov ISIS, z otroki v Belgijo, vrnili pa naj bi se lahko otroci, ki so ostali brez staršev. Zaradi tega je Reynders izgubil del podpore levo od političnega centra. Del, ki je prinesel rezultat 159 proti 105 v korist hrvaške ministrice.
