Oktobra 2021 je brazilski nacionalni inštitut za vesoljske raziskave poročal o največji sečnji gozda v Amazoniji, odkar se je pred petimi leti spremljanje izsekavanja začelo. Težava pa ni le v Amazoniji. Drugi največji tropski gozd na svetu, porečje reke Kongo, je med letoma 2001 in 2020 izgubil več kot 15 milijonov hektarjev dreves oziroma osem odstotkov prvotnega gozda.
Globalni cilji za spodbujanje biotske raznovrstnosti, o katerih so se dogovorili na nedavni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), so na mednarodni ravni ključni za ozaveščanje o izgubi ekosistema in zagotavljanje odgovornosti. Toda veliko konservatorskega dela je treba opraviti lokalno.
Omogočanje, da ljudje v teh biotsko raznovrstnih regijah sobivajo z okoljem, je bistveno za zagotovitev preživetja gozdnih biomov. Toda to nikakor ni preprosta naloga. Dejavnosti, kot sta rudarjenje in sečnja, so vsaj kratkoročno donosnejše, kot so na primer gospodarjenje z gozdovi, trajnostno kmetovanje in ekološki turizem.
Pred kratkim je bila objavljena dve leti trajajoča raziskava o dinamiki rabe zemljišč v Amazoniji, ki ponuja nekaj vpogleda v to, kako lahko vlade in nevladni akterji spodbujajo ohranjanje gozdov na lokalni ravni. Za začetek je ključno razumevanje potreb in skrbi prebivalcev. Organizacije civilne družbe v Amazoniji so se na primer naučile, da je gospodarska stabilnost glavna skrb podeželskih kmetov. S tem znanjem so nevladne organizacije uvedle nove kmetijske prakse, ki temeljijo na najnovejši znanosti. To je omogočilo, da so dejavnosti, kot sta reja goveda in pridelava kave, soobstajale z gozdovi.
Oktobra 2021 je brazilski nacionalni inštitut za vesoljske raziskave poročal o največji sečnji gozda v Amazoniji
V tem času so uvedli tudi druge programe, s katerimi so podeželske kmete učili tehnik gospodarjenja z gozdovi in kako ponovno zasaditi avtohtone vrste. Kmetom so zagotovili tehnično pomoč in vzpostavili demonstracijske centre, da bi jim pomagali razumeti prednosti novih metod. Promocija novih tehnik in dokazi, da so z njimi izboljšali proizvodnjo, so bili odločilni dejavniki, s katerimi so spodbujali lokalne kmete, da sprejmejo novosti in se vključijo v trajnostne gozdarske dejavnosti.
Civilne družbe v Amazoniji pa poleg uvajanja gozdovom prijaznih kmetijskih praks sodelujejo še z majhnimi zadrugami, da bi oddaljene skupnosti povezale. Te mreže namreč kmetom omogočajo, da služijo z gozdovi, ne da bi jim pri tem škodovali. A ta infrastruktura je krhka. Po podatkih, ki jih je zbral Conexsus, je bil letni zaslužek zadruge za trajnostni dohodek v Amazoniji, ustvarjene leta 2019 za svoje člane, manjši, kot je polovica brazilske minimalne plače. Tako nizki donosi otežujejo privabljanje kmetov, ki jih vabijo bolj donosne, a manj trajnostne dejavnosti.
Da bi sprejeli trajnostno gozdarstvo, morajo prebivalci podeželskih skupnosti nanj gledati kot na zanesljiv vir dohodka. Vladne institucije bi lahko z zakonodajo in spodbudami zmanjšale ekonomsko negotovost.
Na žalost nedavne spremembe politike omejujejo preživetje trajnostnega gozdarstva v Braziliji. Postopna slabitev nacionalnih organov za nadzor in spremljanje rabe zemljišč je eden glavnih vzrokov za nedavno povečanje krčenja gozdov v porečju Amazonke, brazilska politika kreditiranja podeželja pa zelo slabo podpira okoljsko trajnostne gospodarske pobude. V letih 2019 in 2020 so finančne institucije v amazonski regiji namenile le tri odstotke izplačil trajnostnim dejavnostim; večino izplačil so namreč namenili industriji, ki škoduje lokalnemu ekosistemu, na primer za proizvodnjo soje in obsežno govedorejo.
Pedro Frizo
Organizacije, ki jih vodi skupnost, so ključne za spodbujanje trajnostnega gozdarstva, vendar je zaradi pomanjkanja kapitala njihov vpliv na spremembe omejen. Dejavnosti, kot je informiranje kmetov o bolj trajnostnih tehnikah, ustvarjanju trgov, ki spodbujajo naložbe, in razvoju načinov za vključevanje amazonskih skupnosti v vrednostne verige, pa terjajo veliko časa in denarja.
Ohranjanje gozdov je odvisno od več povezanih dejavnikov; zakonodaje, ki podpira prizadevanja za ohranjanje gozda, sredstev za različne pobude in spodbujanje dejavnosti, ki pozitivno vpliva na okolje. Toda brez strukturnih sprememb na nacionalni in lokalni ravni, ki bi podeželskim prebivalcem omogočile, da se preživljajo s trajnostnimi gozdnimi dejavnostmi, se bo uničenje najpomembnejših gozdnih biomov nadaljevalo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
