Madžarska in Poljska pri odločanju v EU pridobivata moč in vpliv. Zadnji dokaz za to je njuna odločitev, da v ponedeljek nista podprli dveh predpisov za uzakonitev dobrih 1800 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje, za katera je potrebno soglasje vseh 27 članic EU. Dogovor o tem svežnju so julija po maratonskih pogajanjih dosegli voditelji vseh članic, tudi Madžarske in Poljske. Pred kratkim je bil z nekaterimi popravki dosežen še politični dogovor z Evropskim parlamentom, ki mora dati soglasje k večletnemu proračunu EU za obdobje 2021-27 v višini dobrih 1000 milijard evrov, ki je prvi del svežnja za okrevanje.
Četudi bi veleposlanika Madžarske in Poljske predpisa v ponedeljek podprla, sveženj še ne bi bil pod streho. Njegov drugi del, ki je 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje, ne bo mogel zaživeti brez ratifikacije v nacionalnih parlamentih držav članic. To pomeni, da bo denar iz tega sklada bolj verjetno kot spomladi 2021 državam članicam na voljo poleti 2021. Ponedeljkova odločitev veleposlanikov Madžarske in Poljske, da ne podpreta dveh ključnih predpisov, je razočarala predvsem tiste v EU, ki so računali, da bodo Madžari in Poljaki popustili, ker so med največjimi prejemniki teh sredstev. Niso pa računali, da jim to nič ne pomaga, če jim jih ponujajo kot klobaso skozi šipo. V obeh državah vedo, da si morajo že ob potrjevanju predpisov zagotoviti, da jih bodo tudi prejeli.
Zakaj si nepopustljivost pri zavračanju pogojevanja nakazil denarja s spoštovanjem vladavine prava v Budimpešti in Varšavi lahko privoščijo
Nepopustljivost pri zavračanju pogojevanja nakazil denarja s spoštovanjem vladavine prava si v Budimpešti in Varšavi lahko privoščijo tudi zato, ker je slaba polovica denarja iz evropskega sklada za okrevanje na voljo v obliki posojil. Ker je trg preplavljen z denarjem, ga države lahko tudi same neposredno dobijo po ugodnih pogojih brez pogojevanja z upoštevanjem pravil vladavine prava. Posojila je treba vračati, ne glede na to, ali jih država najame sama neposredno ali jih dobi prek nekoga drugega.
Poleg tega Madžarska in Poljska nista med članicami EU, ki so gospodarsko v najslabšem položaju. Poljska je po podatkih iz nedavno objavljene jesenske gospodarske napovedi evropske komisije z javnim dolgom v višini 56,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) med najmanj zadolženimi članicami EU, je tudi med članicami, ki letos ne beležijo rekordnih stopenj skrčenja gospodarske rasti, v zadnjih letih pa so imele solidno rast. Madžarska je z javnim dolgom v višini 78 odstotkov BDP sicer nekoliko bolj zadolžena, tudi letošnje skrčenje njenega BDP bo nekoliko višje od poljskega, a bo bistveno nižje kot v Italiji in Španiji, ki imata v svežnju prav tako na voljo ogromno denarja. Italiji in Španiji pa tudi Franciji se s sprejemom svežnja za okrevanje bolj mudi kot Madžarski in Poljski. V Bruslju pravila vladavine prava sicer mehčajo že leta in kršiteljicam z vedno bolj gnilimi kompromisi dopuščajo, da si lahko privoščijo vedno več. Teh pravil tudi ne kršijo samo Madžari in Poljaki, za njimi se skriva več držav članic, ki se jim za zdaj ni treba izpostavljati.
V nadaljevanju postopka sprejemanja predpisov za uzakonitev svežnja za okrevanje je po stari praksi na bruseljskem bazarju kravjih kupčij pričakovati kompromis, za katerega bo vsakdo lahko rekel, da je dosegel svoje. Sicer pa spoštovanje pravil vladavine prava nikakor ne bo edini pogoj za nakazilo denarja iz bruseljske blagajne v prihodnjih sedmih letih. Predstavnik evropske komisije je na nedavni spletni konferenci za Slovenijo naravnost povedal, da brez reform pritoka denarja ne bo. Kako striktno bo komisija izvajala to napoved, bo odvisno v precejšnji meri od nadaljnjega razvoja epidemije in s tem povezano hitrostjo okrevanja gospodarstva, pa tudi od tega, za katero državo članico gre. Katere reforme bodo zahtevali, so v Bruslju že odločili, saj so navedene v letnih priporočilih evropske komisije posameznim državam članicam.
V priporočilih za Slovenijo evropska komisija recimo že kar nekaj let ponavlja, da je treba izvesti pokojninsko reformo s povišanjem upokojitvene starosti pa reforme zdravstvenega sistema, reforme na trgu dela s ciljem na zavodu za zaposlovanje zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih in starejših iskalcev zaposlitve. V svežnju za okrevanje tako niso samo bonboni, ampak tudi kar nekaj grenkih pilul. To za državljane ni nič novega, saj so z vsako krizo do zdaj od pripadnikov bruseljske funkcionarske in domače politične elite najprej dobivali sladke bonbone, ki so jim sledile grenke pilule pod imeni reforme, privatizacija, varčevanje in podobno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
