(POGLED) Brezsramno o kvaziumetnikih

Ko je režiser Jernej Lorenci pred tremi leti na oder ljubljanske Drame postavljal Biblijo, prvi poskus, ni bilo odmevnih reakcij iz cerkvenih krogov. Pa je knjiga knjig z odra, ne le ljubljanskega, tudi mariborskega, borštnikovskega, in beograjskega, bitefovskega, delovala precej subverzivno. Lorenci je na začetku procesa s primerno dozo dostojnosti in subverzivnosti povedal, da so na skoraj izpraznjenem pogorišču knjige knjig iskali preživele. Ko je ta velika, največja knjiga postala prevelika, se je namreč začela prazniti. Zgodbo na odru so posvetili preživelim iz te zgodbe - Jobu, Ezekielu ... Šlo je torej za boga, ki se je umaknil, ki se ni prikazal. Nepozabno z današnje perspektive in boleče, ker ga ni več, ga je upodobil Jernej Šugman. Lorenci je tedaj govoril o tem, da "je bog prostor med mano in tabo, med nami in vami; in od nas je odvisno, ali ga bomo znali napolniti - z božjim, ki je od nekdaj in za zmeraj zgolj prav ta medčloveški prostor, do kraja ranljiv. Krhek prostor. Prostor rana."
Ja, medčloveški prostor. In prostor umetniške svobode, svobode izraza, ki naj ga ne bi nič omejevalo v normalni demokratični družbi. V zadnjih treh letih se je močno, dramatično zožil. Oprijemljivih, srhljivih dokazov za to je več in več. Tako zelo se ta prostor oži in kvari, da Jerneju Lorenciju, še preden je bila premiera predstave Škofjeloški pasijon v Prešernovem gledališču Kranj (nocoj, 10. septembra, bo), očitajo, še preden so predstavo sploh videli, celo vrsto reči. Seveda prihajajo kritike iz medijev blizu vladajoči strukturi. Demokracija je pred dvema dnevoma objavila zaskrbljen komentar pred današnjo premiero v Kranju. Na čem gradijo svoja svarila o blasfemiji in rušenju izvirnika, sicer ni znano, ker predstave niso mogli videti. Odzivajo se na tiskovno konferenco pred predstavo in kratek videoposnetek. Kaj jih torej moti? Seveda je najprej očitek o "levičarskem performansu", ki da gre "po poti najbolj razvpitih primerov Prešernovih nagrad". Saj se še spomnimo nebuloz z desnega pola o nagrajevanju rezanja slovenske zastave in dojenja psa. Šlo je seveda za nagrajenki Prešernovega sklada, dramatičarko Simono Semenič in novomedijsko umetnico Majo Smrekar.