A da je treba dati šalo na stran, so pokazali šolarji in dijaki v skupnem pozivu Zahtevamo šolo. V zapisu in videu sporočajo, da šolanje na daljavo ni primerno nadomestilo za klasični pouk, da njihovo znanje stagnira, skrbi jih, kako bodo izdelali maturo, ki naj bi potekala skorajda nespremenjeno. "Zaradi našega psihofizičnega razvoja, profesorjev in vzgojiteljev, zaradi prihodnosti družbe in države, ki nam jo boste predali, zahtevamo, da šolanje uredite na ustreznejši način. Da bo spet vir učenja in znanja in ne le postranska aktivnost, ki jo lahko prekine že slaba povezava," še pozivajo. {api_embed_photo_R30}631308{/api_embed_photo_R30}
"Bomo mlade vzgajali tako, da so starejši krivi, da ne smejo v šolo, ali jih bomo učili empatije, spoštovanja in medgenaracijske solidarnosti? Zakaj skupaj s stroko ne skušate ugotoviti, zakaj prihaja do novih okužb v domovih starejših?" je pred nekaj dnevi v javnem pismu vprašala predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden. A tudi to je le še eden v vrsti javnih pozivov, ki so bili od nevladnih organizacij, sindikatov, predstavnikov različnih strok v zadnjem obdobju naslovljeni na vlado, posamezna ministrstva, predsednika vlade in druge pristojne z opozorili, kakšna škoda se dela otrokom in mladim s tem, ko so šole (in do nedavnega tudi vrtci) tako dolgo zaprte. Ne le da ni več zbranosti, motivacije, pač pa manjkajo socializacija, vzpostavljanje identitete z vrstniki, športni pedagogi izpostavljajo upad fizičnih sposobnosti otrok, pediatri poročajo o naraščajočih prehranskih motnjah, nekateri so zaznali tudi več samomorilskih nagnjenj ... Četudi je vse to podprto s številkami, konkretnimi primeri, so v tem času vsi pozivi le klic žejnega v puščavi.
"Kot družba si res ne bi smeli privoščiti, da trgovine odpiramo pred šolami. Seveda pa tudi iz povsem praktičnega razloga, ker ljudje pač ne morejo hoditi v službo, če morajo doma paziti otroke," je že v začetku decembra v intervjuju za Mladino dejala Bojana Beović, vodja svetovalne skupine za covid-19. In nato morala požreti svojo besedo.Vlada je namreč trgovine v določenih regijah pred božičem za nekaj dni le odprla, medtem ko so vse šole ostale zaprte skoraj do konca januarja. Sedaj, ob izboljšanju ključnih pokazateljev vpliva epidemije na zdravstvene kapacitete, na podlagi zastavljenega semaforja spet odpirajo dodatne trgovine in storitve, medtem ko šole kljub vsemu ostajajo zaprte za starejše šolajoče. Podatki o virih okužb pa že od zaprtja kažejo, da šole in vrtci niso glavno žarišče. Vse bolj se torej razgalja, koliko ima mnenje stroke, na katero se odločevalci tako radi sklicujejo, sploh vpliv na njihove odločitve oziroma odločitve vlade. Nekateri epidemiologi se sicer naposled prebujajo in opozarjajo na neučinkovitost določenih ukrepov, večina njih pa je očitno sprijaznjena, da so slaba krinka za zgrešene politične poteze.
Da bo šola spet vir učenja in znanja, ne le postranska aktivnost, ki jo prekine že slaba povezava
In ena od anomalij zaprtja šol je denimo visok delež odsotnih zdravnikov in delavcev v zdravstveni negi. Zgovoren je podatek iz UKC Maribor z 28. decembra lani, ko je bilo skupaj odsotnih 184 zdravnikov in drugega medicinskega osebja, od tega je v kar 85 primerih, to je 46 odstotkih, šlo za odsotnost zaradi varstva otrok ali pomoči pri šolanju do doma. Pri čemer so šolarji doma prav zaradi argumenta, da je treba obvarovati zdravstveni sistem pred totalnim kadrovskim in prostorskim kolapsom. Gotovo je težko vsak ukrep do potankosti pretehtati, oceniti, koliko in kje zaostriti, da na drugi strani ne povzroči še večje škode.
In tudi s šolanjem na daljavo bodo otroci in mladi kljub vsemu seveda pridobili določena znanja. Nekaterim staršem in otrokom sedanje stanje celo povsem ustreza. Govorijo o tem, da so otroci postali bolj samostojni, da bolj pomagajo pri domačih opravilih. Tisti, ki zdaj nima finančnih ali kakšnih drugih težav in si ne zastavlja vprašanj, v kakšno prihodnost nas vse to pelje, si v zagledanosti le vase, sprijaznjenosti z razmerami, naredi nov, zadovoljujoč red. In tako gredo mimo vsa omenjena opozorila o povečanih stiskah, o tem, da se vse skupaj vleče že predolgo brez pravega učinka za skupno dobro. Seveda vzrok za najhujše stiske otrok, kot sta nasilje v družini in revščina, ni šolanje na daljavo, a gotovo je zaprtost v družinski krog te stiske še poglobila.
Na mladih svet stoji, je največkrat zlorabljen stavek pred volitvami, ko politiki vseh vrst nagovarjajo tudi mlajše volivce, potem pa pozabijo nanje. A vendarle so mladi tisti, ki lahko premikajo zadeve. Ker niso pripravljeni na toliko kompromisov, so bolj drzni, nepreračunljivi, nimajo še stolčkov in položajev, katerih se odrasli tako oklepajo. Ne nazadnje je bil v Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila otrok tisti, ki si je upal zavpiti: Cesar je gol! In cesar je resnično gol, spreglejmo še odrasli in razblinimo mehurčke, v katere smo se zaprli, da lažje preživimo poplavo nerazumnega dogajanja okoli sebe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
