Nizozemski volivci so prejšnji teden ob 82,6-odstotni volilni udeležbi izrazili mnenje o svojih predstavnikih v parlamentu. V nasprotju s Slovenci, ki si skoraj vsakič, ko dobimo priložnost, izvolimo novega odrešenika, so Nizozemci vladajoči koaliciji ponovno naklonili večinsko podporo. Še več, vodilni koalicijski partnerici, desni liberalci (VVD - 35 sedežev) premierja Marka Rutteja in levi liberalci (D66 - 24 sedežev) ministrice za zunanjo trgovino (in razvojno sodelovanje/pomoč) Sigrid Kaag sta bili nagrajeni z dvema oziroma štirimi sedeži več v 150-članski poslanski zbornici. Poraženci tokratnih volitev so krščanski demokrati (CDA - 15 sedežev) finančnega ministra Wopkeja Hoekstre, ki so jim volivci ušli k premierjevi stranki ter dlje na desnico, in celotna tradicionalna levica (laburisti, socialisti, zelena levica), ki je skupaj prepričala komaj kaj več kot 15 odstotkov volilnega telesa.
Staroste levice (po slovensko bi se jim reklo strici iz ozadja) že namigujejo na nujnost združevanja strank. Njihovi nekdanji podporniki in podpornice so v velikih mestih na zahodu države raje volili (levo)sredinske liberalce ali pa novo panevropsko stranko Volt, ki je osvojila tri mandate, na podeželju pa med drugim desne populiste iz Foruma za demokracijo. Njihov vodja Thiery Baudet je z zanikanjem pandemije, koketiranjem s teorijami zarot in s še ekstremnejšim populizmom, kot ga uporablja vodja svobodnjakov Gert Wilders, dobil pol milijona glasov in početveril moč svoje stranke na osem poslancev. Želeno presenečenje, ki mu je ob majhni udeležbi uspelo na provincialnih oziroma senatnih (državni svet) volitvah leta 2019, ko je Forum prejel največ glasov izmed vseh strank, je zaradi otroških bolezni mlade stranke izostalo. Bo pa tudi njihova odcepljena zmernejša frakcija JA 21 (ti ne zanikajo pandemije in se distancirajo od rasističnih podtonov v znotrajstrankarski komunikaciji) po novem zasedala tri poslanske sedeže.
Premik volilnega telesa proti desni je očiten, čeprav svobodnjaki Gerta Wildersa (PVV - 17 sedežev) niso več druga največja stranka. V pandemiji pa je očitna tudi potreba volivcev po voditeljih, oblasti, prevzemanju odgovornosti in jasni komunikaciji. Po desetih letih službovanja je premier Rutte očitno najzanesljivejša izbira, kot možna prva predsednica nizozemske vlade pa se je v volilni kampanji uspešno predstavila tudi zunanja ministrica Kaagova.
Dan po volitvah, še preden so bili znani uradni in dokončni rezultati, so se po protokolu pri predsednici parlamenta (še desetletje nazaj pa pri kraljici) sestali vodje parlamentarnih strank in imenovali tokrat kar dve "izvidnici" iz dveh največjih strank, ki bosta preverili možnosti za sestavo koalicije, saj ta potrebuje 76 ali več glasov. Njun predlog koalicije bo skozi pogajanja do pogodbe pripeljal tako imenovani informator, zaključna dela oziroma kadrovski razrez ministrstev pa je naloga tako imenovanega formatorja, torej mandatarja.
Pot od volitev do nove vlade je nazadnje, leta 2017, trajala 225 dni. Takratni, sedanji (in bodoči) premier Rutte si želi, da bi bila tokratna koalicija sklenjena hitro in bi se takoj lotila obvladovanja pandemije in okrevanja gospodarstva. Spopasti pa se bo morala med drugim tudi z dokončnim prehodom od fosilnih goriv (severnomorskega plina) na zeleno (vetrno) in/ali pred desetletji opuščeno jedrsko energijo in z gradnjo novih stanovanj, ki se bo zaradi omejitve dušikovih izpustov lahko zgodila le ob sočasnem zmanjšanju obsega živinoreje. Poleg 17 milijonov ljudi namreč v drugi največji izvoznici hrane na svetu živi (se redi in umira) tudi preko 18 milijonov krav, konjev, prašičev in drobnice, da o stotih milijonih kokoši, rac in gosi niti ne govorimo. Izzivov torej ne manjka.
Nizozemska tudi po teh volitvah ostaja trden člen evropske povezave, ki ne odstopa od zastavljenih demokratičnih, okoljskih in finančnih ciljev, in pogled seže tudi v prihodnost in preko oceanov. Eno od cepiv proti novemu koronavirusu (Johnson&Johnson) je bilo razvito na inštitutu v Leidnu in igra nizozemske nogometne reprezentance na trenutke spet spominja na dneve stare slave. Nekaj razlogov za optimizem torej je ...