Vučićeva in Orbánova zmaga na volitvah nista nepričakovani. Tako v Srbiji kot na Madžarskem so javnomnenjske ankete napovedovale opoziciji bistveno boljše volilne izide. Nepričakovana sta kvečjemu ogromna poraza njunih protikandidatov.
Potek dogodkov potrjuje teze, o katerih sem že večkrat pisala. Namreč, da politika ni sfera racionalnega delovanja volivcev in tudi ne političnih programov. Politika je stvar nezavednega delovanja volivcev. Pri tem igra ključno vlogo zgodovinsko vzpostavljena socialna in kulturna tirnica. Ta tirnica je namreč utelešenje tega, kako ljudje ravnajo na pravilen, moralen ali vsaj sprejemljiv način.
V tem smislu je mogoče reči, da sta na volitvah na Madžarskem in v Srbiji zmagali srbska in madžarska zgodovinsko vzpostavljena socialna in kulturna tirnica. Vučić in Orbán kot njuna zastopnika.
Velika Rusija
Isto se dogaja v Rusiji. Podpora Putinu zaradi vojne v Ukrajini raste. Danes ima Putin med Rusi večjo podporo, kot jo je imel pred začetkom vojne v Ukrajini. In večjo, kot jo je imel pred letom dni.
To sem napovedala, ko sem pisala o ruski zgodovinsko vzpostavljeni socialni in kulturni tirnici. Ta tirnica namreč vsebuje element, ki se mu reče carizem. In element, ki se mu reče car. Vsebuje pa tudi element, ki se mu reče velika Rusija. Rusija je bila imperij že v času Katarine Velike. Torej v času, ko o ZDA kot svetovni velesili ni bilo ne duha ne sluha.
Vučić in Orbán sta zmagala po zaslugi zgodovinsko vzpostavljenih socialnih in kulturnih tirnic. Isto se dogaja v Rusiji. Danes ima Putin med Rusi večjo podporo, kot jo je imel pred začetkom vojne v Ukrajini. In večjo, kot jo je imel pred letom dni.
Te dimenzije ruske zgodovinsko vzpostavljene socialne in kulturne tirnice ne bo rešilo nobeno zahodno moraliziranje. Niti obsojanje. Ali razglašanje njihovih vojnih zločinov. Nobena Carla Del Ponti. Macron. Biden. In ostali. Še posebej ne, če svoje moralne analize in obsojanje povezujejo s prozornim uveljavljanjem svojih interesov. Ki so žal tudi kolonialni interesi. Interesi po globalni dominaciji Zahoda. Kar govorijo in delajo, samo kaže, kako zelo so v današnjem globaliziranem svetu zaprti v svoje evropocentrične kletke.
Kulturni boj v Ukrajini — in drugod
To seveda ne deluje. Ne deluje pa zato, ker bistvenih reči, ko gre za Putina in Rusijo — a ne seveda samo v zvezi s Putinom in Rusijo —, Zahod ne razume. In v politiki je pač tako kot povsod: če ne razumeš pravil, ne moreš zmagati.
V zadnjih kadrih dokumentarca Wagner: Putinova skrivna vojska nekdanji član te privatne vojske pove, za kaj gre. Da se ne borijo za te ali za one. Borijo se proti Zahodu. Zato, ker so Rusi drugačni od Zahoda. Ker je Rusom to, kar jim vsiljuje Zahod, tuje. Nesprejemljivo.
Ne gre za to, ali se s tem strinjamo. Gre za to, da razumemo, kaj nekdanji plačanec govori. Da razumemo njegovo logiko. Ki pa ni samo njegova logika.
Za to, kar se trenutno dogaja v Ukrajini, imamo Slovenci znan in uveljavljen izraz: temu se reče kulturni boj. Kulturni boj je tudi izraz, s katerim je mogoče opisati poraze opozicije v Srbiji in na Madžarskem. Preprosto: vrednote in cilji, ki jih zagovarjata srbska in madžarska opozicija, niso skladni z zgodovinsko vzpostavljenimi socialnimi in kulturnimi tirnicami. Zato že leta trdim, da je treba zahodno demokracijo v postsocialističnih družbah indigenizirati. Sicer bo vedno znova poražena.
Ne na zahodni način
Seveda vse zapisano velja tudi za Slovenijo. Na volitvah bo zmagal tisti, ki bo deloval najbolj skladno s slovensko zgodovinsko vzpostavljeno socialno in kulturno tirnico.
Na volitvah zmagujejo zgodovinske tirnice. Dobra plat tega je, da trenutno to ni Janša. JJ je pod vplivom tujih svetovalcev spregledal dejstvo, da na volitvah v Sloveniji ne moreš zmagati na zahodni način. Zato mu manevri, ki na Zahodu delujejo, prav nič ne pomagajo.
Dobra plat te novice v Sloveniji je, da trenutno to ni Janša. JJ je pod vplivom tujih svetovalcev spregledal dejstvo, da na volitvah v Sloveniji ne moreš zmagati na zahodni način. Zato mu manevri, ki na Zahodu delujejo, prav nič ne pomagajo. Res je nastavil svojega direktorja RTV Slovenija. Res je, da je temu direktorju uspelo v kratkem času iz javne RTV narediti propagandni stroj janšizma. Iz katerega trenutno bruha protiruska, protiputinovska in protigolobovska propaganda.
Vztrajati v vlogi žrtve
Res je tudi, da Andrej Grah Whatmough ne kaže dovolj inteligence, da bi to prikril. S slepim sledenjem političnim direktivam je reformiral javno RTV kot Drugega. Ta pa je v slovenski tirnici vedno sovražnik. Tisti, zoper katerega se moram boriti. To dnevno potrjuje s svojimi potezami.
Izločitev Goloba iz volilnih soočenj na RTV bi še lahko upravičil z dejstvom, da Gibanje za svobodo ni parlamentarna stranka. Toda tega, da je RTV po drugi strani med parlamentarce uvrstila Aleksandro Pivec, dve tretjini slovenskega volilnega telesa — torej tisti dve tretjini, ki nista janšistični — ne bosta mogli požreti. Še posebej ne s strani politike, ki je v slovenski tirnici tradicionalno ne samo sovražnik, ampak celo “kurba”.
Skratka: kar počne Whatmough po Janševih direktivah, samo krepi Golobov politični položaj in moč. Slovenci namreč — spet skladno s tirnico — nimajo nikogar radi bolj kot žrtve. Ne cenijo nikogar bolj kot žrtve. In nimajo nikogar za bolj moralne osebe kot žrtve. Golob mora za zmago na volitvah samo vztrajati v vlogi žrtve. Torej v vlogi, v katero ga je potisnil sam JJ.
Kot sem rekla: na volitvah zmagujejo tirnice!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
