Tri velike zgodovinske osebnosti, Aristotel (grški filozof, 384-322 pr. n. št.), J. J. Rousseau (francoski književnik in filozof, 1712-1778) ter F. Hegel (nemški filozof, 1770-1831), so v različnih zgodovinskih obdobjih z moralnega vidika zapisale najpreprostejše pojmovanje države: "Urejeno skupno življenje vseh ljudi na določenem območju na osnovi spoštovanja skupnih pravil in uresničevanja moralnih ciljev."
Najprej je treba vsem ljudem sploh jasno s preprostimi besedami razložiti, kaj pomeni izraz demografija. Beseda je sestavljenka dveh besed iz stare grščine - demos (ljudstvo) in grapho (slikam, opisujem, pišem). Sestavljenka demografija je naziv vede, ki preučuje sestavo, gibanje in stanje prebivalstva v določenem prostoru oziroma državi. Razen prvih dveh črk demografija in Desus nimata ničesar skupnega. Že v osnovi gre torej za izkoriščanje imena politične stranke za izjemno zahtevno vprašanje skupnosti, v kateri živimo. Vlada ima ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ima v svojem opisu dela tudi demografsko politiko in je že tudi zadolženo za redno analizo stanja demografske sestave prebivalstva. Če bi želeli to problematično področje posebej izpostaviti, bi preprosto v okviru tega ministrstva ustanovili poseben Urad za demografska vprašanja, ki bi mu zaradi pomembnosti zadeve dali lahko tudi naziv Direktorat za demografske analize in vprašanja. Ta sedež direktorata ali uprave bi seveda lahko bil tudi v drugem mestu, na primer v Mariboru, kar naj bi po predlogu vlade veljalo tudi za demografski urad.
Brez resnega in strokovnega pristopa ter razumevanja današnjih razvojnih in s tem zaposlitvenih možnosti je samostojen urad za demografijo nesmiseln
Obiščite spletno stran brez oglasov.
