Ko bodo Madžari aprila odšli na volišča, bodo odločali o obstoju liberalne demokracije, pa ne le na Madžarskem. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump promovira populističnega madžarskega premierja Viktorja Orbana. Tucker Carlson, najbolj gledani voditelj televizije Fox News, je osebno odpotoval v Budimpešto, da bi promoviral Orbanov etnični nacionalizem. Toda Orban se kljub temu sooča z najresnejšimi izzivi, odkar se je leta 2010 vrnil na oblast.
Običajno razdrobljena madžarska opozicija se je končno povezala in podprla skupnega kandidata. To je Peter Marki-Zay, konservativni župan Hódmezővásárhelya, podeželskega mesteca v osrednji Madžarski. Marki-Zay, predani kristjan in oče sedmih otrok, kandidira za proevropsko platformo, ki se zavzema za vladavino prava in izkoreninjenje korupcije. Sam zase pravi, da je "vse tisto, kar se Viktor Orban le pretvarja, da je".
Pred 30 leti je bil danes 58-letni Orban reformistično naravnani gorečnež. Toda v preteklem desetletju je Madžarsko spremenil v "iliberalno demokracijo", v kateri je on sam govori v imenu ljudstva. Med svojim prvim premierskim mandatom med letoma 1998 in 2002 je Madžarsko popeljal v Nato in Evropsko unijo. Toda po volilnem porazu leta 2002 si je obljubil, da se ta ne bo nikoli več ponovil. Opustil je svojo prvotno proevropsko, prodemokratično agendo ter začel uresničevati politiko etnonacionalizma in pestovati zamero do antiglobalistov.
Potem ko se je po volitvah leta 2010 vrnil na oblast z dvotretjinsko parlamentarno večino, je na novo napisal madžarsko ustavo in volilni zakon, na podlagi katerega bo njega in njegovo stranko Fidesz težko še kdaj spraviti z oblasti. Fidesz je kmalu prevzel nadzor nad madžarskimi mediji in pravosodjem, tudi nad ustavnim sodiščem. Orban in njegovi pajdaši so tudi zelo obogateli.
Madžarska ima že drugič v mojem življenju priložnost postati simbol hrepenenja ljudi po svobodi
Orban na svojih zborovanjih v okviru sedanje predvolilne kampanje EU obtožuje, da poskuša "Madžarsko iztrgati iz rok device Marije ter jo izročiti na milost in nemilost Bruslju". Toda Madžarska kljub njegovemu razburjanju ter grobemu kršenju pravil in vrednot EU še naprej ostaja njena članica. Zapletena birokracija EU preprosto ni zasnovana za obvladovanje avtokratov, kakršen je Orban. Dejansko nima na voljo prav nobenega mehanizma, s katerim bi ga prisilila k poslušnosti, zlasti ker se je lahko vedno zanašal na to, da bo poljska iliberalna vlada vložila veto na vsak ukrep zoper njega.
Ker sem po rodu Madžarka, jemljem letošnje volitve zelo osebno. Samo šest let sem bila stara, ko sem leta 1955 odprla vrata našega stanovanja v Budimpešti in naletela na tri moške v delovnih kombinezonih. "Prišli smo odčitat števec za plin," se je zlagal eden od njih. "Pojdi po mamo." Poklicala sem mamo in se vrnila v svojo sobo. Nato skoraj dve leti nisem videla ali slišala ne svoje mame ne svojega očeta, ki je bil tedaj že v zaporu. Moja starša, zadnja neodvisna novinarja na Madžarskem, ta je bila tedaj pod sovjetskim nadzorom, sta bila obtožena vohunjenja in obsojena na dolgoletni zaporni kazni.
Tudi po hladnovojnih standardih je bilo zaprtje para z dvema majhnima otrokoma dovolj šokantno, da so o njem poročali na prvih straneh New York Timesa. Moje starše so na srečo 18 mesecev pozneje izpustili na prostost, in to ravno ob pravem času, da sta lahko oktobra 1956 poročala o madžarski vstaji. Toda to revolucijo so brutalno zatrli sovjetski tanki in vojaki, ko so okupirali državo. Sovjetska okupacija Madžarske je potem trajala vse do leta 1989. "Budimpešta ni več samo ime mesta, ampak je novi bleščeči simbol hrepenenja ljudi po svobodi," je med svojim drugim inavguracijskim govorom januarja 1957 dejal ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower.
Bila sem še otrok, ko smo naslednje leto odpotovali na Zahod. Toda vedno sem bila neskončno ponosna na državo, ki smo jo bili prisiljeni tedaj zapustiti. Zato sem 16. junija 1989 skupaj s 300 tisoč Madžari stala na Trgu herojev v Budimpešti, kjer smo simbolno še enkrat pokopali vse, ki so umrli med spodletelo revolucijo.
Spominska slovesnost me je ganila do solz. Še vedno se spomnim zadnjega govorca, suhljatega in bradatega 26-letnika, ki je dejal: "Če bomo dovolj odločni, lahko vladajočo Komunistično stranko prisilimo, da pristane na svobodne volitve." S temi spodbudnimi besedami je mladi Orban napovedal svoj politični vzpon. Čez nekaj mesecev je zapustil Budimpešto in odšel študirat na univerzo v Oxfordu, potem ko je prejel štipendijo ameriškega filantropa Georgea Sorosa, ki ga danes uporablja kot univerzalnega grešnega kozla.
Leta 1995, ko so regionalni demagogi zanetili genocidno vojno na Balkanu, sem se v svoji rodni Budimpešti poročila z diplomatom Richardom Holbrookom, ki je bil tedaj ravno sredi pogajanj, katerih cilj je bil končati spopade. Moj novopečeni soprog, ob katerem je tedaj stal madžarski predsednik Árpád Göncz, je med poročno zdravico dejal: "S to poroko pozdravljam vrnitev Madžarske v družino evropskih demokracij, kamor tudi sodi."
Z Richardom sva bila z Orbanom med njegovim prvim mandatom v prijateljskih odnosih in sva ga celo gostila na večerji pri naju doma. Čeprav ni tako krut diktator, kot je na primer ruski predsednik Vladimir Putin, nima nobenih globokih prepričanj, razen da kopiči oblast v svojih rokah. Njegova genialnost se skriva v podpihovanju nacionalizma ter prepričevanju Madžarov, da jih lahko samo on zaščiti pred sovražnim, nekrščanskim svetom. Enako sem pred 25 leti velikokrat slišala govoriti tudi balkanske vojskovodje.
Na Madžarskem neodvisnih novinarjev morda res ne zapirajo več, toda Orbanov režim je kritične glasove utišal na bolj pretanjene, vendar enako učinkovite načine, denimo z ukinjanjem dovoljenj za oddajanje in združevanjem novih medijev v holdinška podjetja, ki jih vodijo Orbanovi zavezniki. Sovjetskih vojakov, ki so nekoč patruljirali po moji soseski, že dolgo ni več. Toda Putin ima v Orbanu zaveznika znotraj EU, četudi Kremelj z vzhoda, v Ukrajini, ogroža varnost Madžarske.
Orban je pokazal, da ni sposoben uresničiti obljube, ki jo je dal leta 1989 na Trgu herojev. Ker je 90 odstotkov medijev na Madžarskem pod nadzorom države, težko rečemo, da bodo volitve tam "svobodne". Pa vendarle njihov izid spomladi ne bo odvisen od Trumpa ali Carlsona in niti od Orbana, ampak od madžarskih volivcev.
Po prihodu Orbana na oblast se je Madžarsko odločilo zapustiti skoraj pol milijona Madžarov (Madžarska ima sicer deset milijonov prebivalcev). Še posebej mi, člani madžarske diaspore, moramo zdaj poskrbeti, da bodo naši glasovi slišani in da prihodnjim generacijam Madžarov ne bo treba uresničevati svojih potencialov drugod.
Madžarska ima že drugič v mojem življenju priložnost postati simbol hrepenenja ljudi po svobodi. In Madžari jo morajo izkoristiti, dokler jo še lahko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
