Frederique je bil v šoli v Bambariju v Srednjeafriški republiki, ko je milica nenadoma napadla. V napadu je umrlo veliko ljudi, med njimi tudi njegova mama in brat. Globoko prizadet Frederique se je pridružil oboroženi skupini, da bi si zagotovil varnost in se maščeval za smrt svojih bližnjih.
Frederiquova zgodba je presunljiva, a žal ni redka. Oboroženi spopadi tragično prizadenejo milijone otrok, dečki in deklice pa so novačeni kot vojaki, izvidniki, nosači, vohuni, kuharji ali spolni sužnji v vsaj 20 državah po svetu.{infobox-quote_full}174980{/infobox-quote_full}
Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo do leta 2025 ukinila novačenje in izkoriščanje otrok v oboroženih spopadih. Mednarodno leto Združenih narodov (ZN) za odpravo otroškega dela (2021) je odlična priložnost, da mednarodna skupnost sprejme konkretne ukrepe in pospeši boj proti temu grozodejstvu.
V zadnjih 25 letih so predanost za zaščito otrok pred novačenjem in izkoriščanjem v oboroženih spopadih izkazale mnoge države z ratifikacijo in implementacijo ključnih mednarodnih aktov, z izključitvijo vseh otrok iz vojaških vrst in z uvedbo omilitvenih ukrepov za varnostne sile, kot so mehanizmi za preverjanje starosti, usposabljanja za zaščito otrok in ukazi vojaškemu poveljstvu.{api_embed_photo_L30}720736{/api_embed_photo_L30}
Kljub temu se razmere izboljšujejo prepočasi.
Pandemija covida-19 je zaščito otrok, ki so jih prizadeli konflikti, še dodatno otežila. Zapiranje nekaterih najbolj varovalnih okolij za otroke, predvsem šol in otrokom prijaznih prostorov, ter izguba družinskih prihodkov sta nekaterim v konflikte vpletenim stranem omogočila, da izkoristijo povečano ranljivost otrok. Hkrati so jih razmere prisilile, da se pridružijo oboroženim skupinam oziroma sprejmejo druge oblike izkoriščanja z namenom povečanja dohodkov svojih družin. Pandemija in povezani omejitveni ukrepi so otežili delo tudi organizacijam, ki delujejo na področju varovanja otrokovih pravic; informacije o novačenju in izkoriščanju otrok so bile težje dostopne, oteženo pa je bilo tudi vzpostavljanje izobraževalnih in zdravstvenih programov, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju in ustavitvi teh kršitev.{api_embed_photo_R30}720739{/api_embed_photo_R30}
Nedavne globalne ocene Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) za področje otroškega dela v letu 2020 kažejo, da je napredek pri odpravljanju dela otrok v zadnjih dveh desetletjih tokrat prvič stagniral in da številke ponovno naraščajo. V otroško delo je trenutno vpetih vsaj 160 milijonov otrok, še veliko več pa jih je ogroženih.
Če želimo do leta 2025 enkrat za vselej končati novačenje in izkoriščanje otrok ter se izogniti temu, da bi bilo zaradi covida-19 še več otrok prisiljenih v to najhujšo obliko otroškega dela, je obnovljena mednarodna zaveza nujno potrebna.{api_embed_photo_L30}720740{/api_embed_photo_L30}
Za Frederiqua in vse druge otroke, ki so trpeli zaradi oboroženih sil ali skupin, je izključitev le prvi korak na dolgi in težki poti do okrevanja. Mednarodno pravo izpuščene in izključene otroke priznava kot žrtve hudih kršitev človekovih pravic, ki potrebujejo dolgotrajno podporo. Mnogi od njih žal ustrezne pomoči ne prejmejo, s tem pa se povečuje tveganje, da se bodo ponovno pridružili oboroženim skupinam, obtičali v drugi obliki otroškega dela, bili izpostavljeni trgovini z ljudmi ali pa bodo zaradi povezave z oboroženo skupino pristali v zaporu.
Če želimo zgraditi boljšo prihodnost, morajo vlade potrebe dečkov in deklic postaviti v samo središče načrtov za okrevanje po pandemiji in tudi vzpostaviti storitve za reintegracijo, ki bodo otrokom, povezanim z oboroženimi silami, omogočile, da si povrnejo življenje. Reintegracijski programi morajo prepoznati in upoštevati visoko stopnjo stiske teh otrok ter jim zagotoviti celostno podporo, ki bo združevala telesno okrevanje, psihološko oskrbo, ponovno združitev družin, izobraževanje ter socialno, politično in ekonomsko vključevanje v civilno življenje.{api_embed_photo}720934{/api_embed_photo}
V ta namen mora mednarodna skupnost zagotoviti dolgoročno in predvidljivo financiranje, saj takšni celostni programi ponovnega vključevanja otrok prispevajo k trajnostnemu okrevanju, razvoju, pa tudi k spravi, preventivi in mirovnim prizadevanjem. Velik del sredstev bi bilo treba nameniti tudi pobudam, ki jih vodi sama lokalna skupnost, in organizacijam, ki delujejo v prvih linijah, saj so te najbolj pristojne za realno oceno potreb in želja otrok ter skupnosti.
Za uspeh programov reintegracije je ključnega pomena podpiranje skupnosti pri prepoznavanju in iskanju lastnih rešitev. Obenem to od nas, mednarodne skupnosti, zahteva, da svojo podporo za ponovno integracijo fokusiramo na potrebe, ki so globoko zakoreninjene v otroku in njegovi skupnosti, hkrati pa gradimo na obstoječih virih in zmogljivostih.
To pomembno leto za mednarodno skupnost predstavlja edinstveno priložnost, da svoje zaveze spremeni v dejanja, pospeši prizadevanja za popolno odpravo in preprečitev novačenja ter izkoriščanja otrok v oboroženih spopadih. Sodelovanje vlad, civilne družbe, delavskih organizacij in zasebnega sektorja ima moč odpraviti to grozoto ter s tem postaviti dodatne temelje za mirne skupnosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
