Sem upornica. Od nekdaj. Ko se s čim ali s kom ne strinjam, se ne znam in ne želim pretvarjati ali lagati. Svoja stališča vedno jasno in konkretno predstavim ter jih zagovarjam. Na twitterju, na facebooku, na okroglih mizah, predvsem pa v živo, v realnem svetu, v pogovorih iz oči v oči. Ni zmeraj prijetno. Ampak drugače ne znam. Sem pa tudi že toliko stara, da mi je povsem jasno, da vsem ne moreš biti všeč. Še posebej, če imaš oblikovana mnenja in vrednote. Kar imam. Ostati zvesta sami sebi in svojim vrednotam mi pomeni precej več kot to, da sem vsem všeč. Igrati na karto všečnosti ni zanesljivo. Ljudje smo nepredvidljivi, v našem obnašanju je preveč neznank in s populističnim ravnanjem se lahko hitro ujamemo v lastno zanko.
Pred kratkim se je zgodil dogodek, ki je naletel na veliko neodobravanja pri ljudeh, ki so me podpirali na družbenih omrežjih. Dva tedna nazaj me je slovenska vlada imenovala za članico novoustanovljenega strateškega sveta za digitalizacijo. Svojega odnosa do te vlade in njenih politik nikoli nisem skrivala in je javnosti dobro znan. Del te javnosti, ki je spremljala in podpirala moja stališča, mi je ob imenovanju očital, da sem ravnala narobe, ker sem privolila v sodelovanje z vlado, ki jo odkrito kritiziram. Pojasnila bi, da me v strateški svet ni povabila vlada. Povabil me je predsednik strateškega sveta, ki mi je predstavil druge strokovnjake v svetu in zagotovil, da bomo lahko delali neodvisno in strokovno. Da bomo v petih mesecih pripravili okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave.
O povabilu sem resno premislila. Odločila sem se za sodelovanje. Da po svojih močeh prispevam k dobrim spremembam, ki jih naša država na področju digitalizacije nujno potrebuje. Da kot inženirka poiščem rešitve za probleme. Osnovna naloga nas inženirjev je, da iščemo rešitve za probleme. Ne samo, da sem inženirka, sem tudi znanstvenica, ki deluje na področju digitalne preobrazbe in verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Dobro poznam težave in izzive, ki jih imamo v Sloveniji na tem področju, po drugi strani pa imam znanja in izkušnje, da lahko predlagam rešitve: bodisi dobre obstoječe prakse ali povsem nove rešitve.
Že dalj časa sem glasna zagovornica digitalizacije. Prepričana sem, da lahko digitalizacija in digitalne tehnologije prispevajo k temu, da izboljšajo kakovost življenja ljudi, da naredijo poslovanje organizacij bolj učinkovito, da izboljšajo transparentnost delovanja javnih inštitucij in omogočijo participacijo državljanov pri odločanju o javnih financah in drugih javnih zadevah ter prispevajo k boljšemu odločanju na podlagi podatkov. Poleg vsega naštetega sem prepričana tudi, da je treba izkoriščati nove tehnologije za izboljšanje kvalitete življenja in dela ljudi in ne obratno: digitalizacija ne sme postati sredstvo za izkoriščanje ljudi in njihovega dela.
O vsem tem pričajo tudi prioritete, ki jih sama vidim na področju digitalne preobrazbe Slovenije. Moja prva prioriteta je razvoj digitalne pismenosti in krepitev digitalnih kompetenc: z uporabo formalnega izobraževanja v šoli in sistemsko podprtega vseživljenjskega učenja in usposabljanja. Verjamem, da nam brez ustreznih digitalnih kompetenc ne bo pomagala nobena tehnologija, pa naj bo še tako oh in sploh, in omogočala čuda. Tudi defibrilator je odlična naprava, ki lahko človeku reši življenje. Ampak samo takrat, če je zraven kdo, ki zna takšno napravo uporabiti, sicer ne bo prav nič pomagala. Naslednja tema, ki si zasluži veliko pozornosti, so javne digitalne storitve na lokalni in državni ravni, na vseh področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, javna uprava, vključno z e-volitvami in e-referendumi. Vse te digitalne storitve morajo biti poenotene, učinkovite in za uporabnike prijazne ter enostavne za uporabo. Še zadnja moja prioriteta naslavlja razvoj digitalne ekonomije in celotne družbe, vlaganje v ljudi, načrtno kreiranje digitalnega inovacijskega razvojnega ekosistema, spodbujanje in omogočanje uporabe odprtih podatkov in odprtokodnih platform in sistemov.
Država ni v lasti trenutne vladajoče koalicije
Ker digitalizacijo vidim kot orodje za večjo transparentnost in vključenost ljudi pri odločanju, sem javno pozvala tudi tiste, ki digitalne storitve razvijajo, in tiste, ki si želijo boljše uporabniške izkušnje, več priložnosti, več znanja, več podpore, da z menoj delijo svoja mnenja, pričakovanja, ideje in prioritete. Dobila sem številne odlične predloge, ki jih nameravam predstaviti in zagovarjati pred drugimi člani sveta.
Zadnje dni dobivam vprašanja, zakaj sodelujem z vlado, če se z marsikaterimi njenimi odločitvami ne strinjam. Ne samo to. Udeležujem se tudi protestov, predvsem takrat, ko gre za naše, mariborske dijake. Z udeležbo na protestih sem si tudi prislužila plačilni nalog. Kazen, za katero menim, da je povsem neupravičena. Ampak ali je to razlog za nesodelovanje v strokovnem svetu, ki ga je imenovala vlada? Odločitev ni bila enostavna. Sodelovanje sem videla tudi kot priložnost, da predstavim ne samo svoj pogled in svoje prioritete, ampak tudi pogled in prioritete ljudi, ki sem jih javno pozvala, da svoja mnenja delijo z menoj. Sodelovanje v svetu vidim tudi kot način, da kot strokovnjakinja, ki verjame v priložnosti digitalizacije za vse, te izborim tam, kjer se bodo te možnosti oblikovale. Kot docentka na fakulteti za elektrotehniko sem plačana z javnim denarjem. Zdi se mi odgovorno, da s svojim strokovnim znanjem sodelujem na področjih, kjer lahko pomagam. Sodelujem v strateškem svetu, kjer je veliko odličnih strokovnjakov. Zagotovljeno mi je bilo, da bomo lahko neodvisni. Če ne bo tako, bom sodelovanje nemudoma prekinila in razkrila razloge za svojo odločitev.
Kot javni uslužbenci moramo sodelovati z vlado in s posameznimi ministrstvi. Ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti. Ker sodelujemo z državo, ki je od nas vseh. Državo, za katero nam je mar. Država ni v lasti vladajoče koalicije. Sodelovanje z državo ne sme biti ovira pri javnem izražanju nestrinjanja z določenimi ukrepi ali aktivnostmi tistih, ki so na oblasti.
Prepričana sem, da je učinek večji in pomembnejši, če svoja mnenja in poglede predstaviš v okviru uradnih teles, kakor je ta svet, kot pa zgolj na družbenih omrežjih. Tudi ali posebno takrat, ko se s čim ali s kom ne strinjaš. Kar zahteva seveda tudi več poguma. Zato bom še naprej po svojih najboljših močeh prispevala na vseh področjih, kjer menim, da bodo moje znanje in izkušnje koristni. Istočasno pa bom ostala budna in se oglašala zmeraj, ko se mi bo zdelo, da se komu povzročajo krivice, in poskušala prispevati k temu, da se to ne bo dogajalo. Pa če bom zato komu všeč ali ne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
