Jana Javornik
Slovenski finančni minister je podaljšan vikend preživel v britanski prestolnici. Naključje, da sta finančna ministra obeh držav ljudstvu skoraj hkrati predstavila proračunske načrte. Nikakor pa ni naključje, da se obe vladi ukvarjata s podobnimi vprašanji in usmeritvami.
V Združenem kraljestvu je jesenska izjava (Autumn Statement) druga od dveh proračunskih razgrnitev, namenjena seznanitvi parlamenta z vladnim načrtom porabe in obdavčitve. Tradicionalno jesenska izjava začrta razdelitev porabe po resorjih, medtem ko spomladanski proračun (Budget) predstavi davčno politiko. V zadnjem desetletju je razlika med njima zabrisana in vse elemente najdemo tudi v jesenski izjavi. Za kako grandiozno najavo gre, kaže tudi stoletja stara tradicija: britanski finančni minister sme, zgolj ob predstavitvi proračuna, uživati alkohol po izbiri. Izjema je znana kot budget tipple. Gladstone je ob najdaljši, peturni predstavitvi proračuna aprila 1853 srkal šeri z jajcem; Disraeli ob najkrajši izjavi leta 1867, trajala je slovensko šolsko uro, brandy z vodo. Od Browna dalje ministri pijejo mineralno vodo.
Javne politike in proračunske napovedi moramo vselej analizirati tudi skozi prizmo enakosti spolov
ZK doslej ni imelo finančne ministrice in prvič v 800 letih se za to funkcijo poteguje ženska, aktualna laburistična finančna ministrica vlade v senci. Razumljivo je, zakaj bi se Rachel Reeves zavzemala tudi za sesutje steklenega stropa in za odpravo plačne vrzeli med spoloma. Kar je posebej pomenljivo, ker je letošnja jesenska izjava sovpadla z dnevom enakega plačila. To je dan, od katerega ženske v ZK zaradi plačne vrzeli do konca koledarskega leta delajo praktično brez plačila.
Vodilna sila umetne inteligence
Jesenska izjava prinaša 110 ukrepov za "turbo rast" britanskega gospodarstva in vključuje malo ukrepov, ki podpirajo ženske. Proračun je namreč oklestila za 22 milijard evrov (19 milijard GBP), kar je 1,34-kratnik slovenskih proračunskih odhodkov. Z rezi v področja, ki primarno zaposlujejo ženske – med drugim socialno varstvo in zdravstvo, bo obenem izničila učinke skromnih ukrepov, ki naslavljajo plačno vrzel po spolu, pokojninsko vrzel ter priložnostno vrzel v znanosti in tehnologiji. Poglejmo, kako.
Finančni minister je predstavil fiskalne spodbude ter naložbe v industrijo in znanje. Z 58-milijonsko investicijo v program vajeništva v inženirstvu bi uredil pomanjkanje delovne sile, s petimi milijardami za proizvodnjo do leta 2030 pa okrepil letalsko in vesoljsko industrijo, zdravstvene raziskave in zeleno industrijo. S 576-milijonsko naložbo v inovacijske centre želi državo spremeniti v vodilno silo na področju umetne inteligence; tem dodaja spodbude za digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij ter za mednarodne vlagatelje. Če naj bi z ustvarjanjem spodbudnejšega okolja povečali naložbe za en odstotek BDP, bo to težko uresničiti ob pomanjkanju usposobljene delovne sile (glej kolumno Roboti.com), gospodarskih obetih in investicijskih napovedi ZDA in EU. Za ilustracijo: laburisti, verjetni zmagovalci prihodnjih volitev, predlagajo 32-milijardno naložbo v zelene tehnologije.
Poglobljeno tveganje neenakosti po spolu
Kot EU se tudi ZK osredotoča na digitalno in zeleno tranzicijo industrij in panog, v katerih prevladujejo moški; ker zanemarja obstoječe strukturne razlike, poglablja tveganje neenakosti po spolu. Ženske so namreč večinoma zaposlene v finančno podhranjenih in podcenjenih sistemih zdravstva, izobraževanja, socialnega varstva, s slabimi delovnimi pogoji in visoko fluktuacijo. Predstavljajo vsega 31 odstotkov vpisanih v študijske programe STEM (naravoslovje, inženirstvo, matematika, tehnika) in 23 odstotkov v programe računalništva. A nizki deleži niso le odraz osebnih preferenc in želja posameznic, ampak so povzetek kompleksnih strukturnih neenakosti v priložnostih. Največji prispevek k ekonomski enakosti spolov bi tako v ZK kot v Sloveniji dosegli z zagotavljanjem dostopnosti delovnih mest ženskam v "panogah prihodnosti" in obenem s pravičnim in bistveno višjim ovrednotenjem feminiziranih poklicev v sociali, zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu, trgovini, gostinstvu, čiščenju.
Pomemben del naložb v razvoj znanj je tudi ustrezno financiranje otroškega varstva. A če je spomladanska izjava napovedala dodatna sredstva v višini 4,7 milijarde evrov do 2027-28, jesenska ne predvideva nujnih dodatnih investicij. Otroško varstvo, v ZK prepuščeno "prostemu trgu", je eno najdražjih med državami OECD. Zaradi slabih pogojev in podcenjenosti dela naj bi po podatkih Koalicije otroškega varstva sektor v prihodnjem letu zapustilo kar 58 odstotkov vzgojiteljic. Visoke cene, slaba organiziranost, omejena mesta, nizka kakovost in zapleten sistem financiranja otroškega varstva vodijo v podzaposlenost žensk; te v pomanjkanju varstva iščejo krajše, fleksibilne in zato manj plačane zaposlitve, praviloma neustrezne njihovi izobrazbi. V praksi zato ukrep brez sistemskih sprememb ne bo imel ustreznega učinka, tudi zaradi slabo zasnovanih politik otroškega varstva.
Dvig minimalne plače je pomemben premik
Vlada namerava dvigniti minimalno plačo, kar je pomemben premik. Z vidika spola prinaša jesenska izjava tudi pomembne spremembe na področju pokojnin. Državna pokojnina naj bi prvič presegla vrednost 11.500 evrov letno. A ostaja spregledano, da je med upokojenimi največ žensk, ki so zaradi zapletenosti sistema pokojninskega zavarovanja redkeje upravičene do polne državne pokojnine. Vrzel je velika tudi pri poklicnih pokojninah; plačna vrzel se ne odrazi le v nižji kupni moči, ampak tudi v nižjih pokojninskih prispevkih in nižjih pokojninah žensk. Ker je dostop žensk do finančnega svetovanja omejen in težje prilagajajo pokojninsko načrtovanje, bi jim morala pravična in vključujoča pokojninska reforma zagotoviti polno državno pokojnino, s čimer bi zmanjšali tudi revščino v starosti. A te reforme tudi v ZK ni na vidiku. Pravila nacionalnega socialnega zavarovanja niso zapletena le za upokojene; izključujoča so tudi za samozaposlene. Jesenska napoved prinaša nekaj pomembnih sprememb. Ker ženske predstavljajo skoraj polovico samozaposlenih, bodo, če bodo udejanjene, zanje še posebej pomembne.
Poteze konservativcev pred volitvami so pričakovane. Medtem se sistemi in javne storitve, v katerih prevladujejo ženske, sesedajo
Opozorilo Claudie Goldin
Poteze konservativcev pred volitvami so pričakovane. Medtem se sistemi in javne storitve, v katerih prevladujejo ženske, sesedajo. Ob nižjih obrestih državnega dolga bi pričakovali, da bo vlada sprostila sredstva za izboljšanje javnih storitev. A če se je še pred letom dni pripravljala na povečanje prispevkov za nacionalno zavarovanje, da bi zagotovila dodatna sredstva za zdravstveni in socialni sistem, tega ne bo storila; še več, predvideva dodatno 16-odstotno zmanjšanje porabe do leta 2028. Z nižanjem davkov namesto investicij v javne storitve probleme prenaša na naslednjo vlado, najverjetneje laburiste.
Kot opozarja letošnja Nobelova nagrajenka za ekonomijo, Claudia Goldin, moramo javne politike in proračunske napovedi vselej analizirati tudi skozi prizmo enakosti spolov (angleško gender mainstreaming in budget processes). Zato bi slovenski minister za finance ravnal bolje, če bi obiskal islandsko ministrsko kolegico. Tam so ženske in nebinarne osebe po vzoru demonstracij iz leta 1975 oktobra letos organizirale prosti dan žensk (islandsko kvennafrí). S kolektivno akcijo so svet opozorile na prezrt in podcenjen prispevek žensk v gospodarstvu in družini. V največji splošni stavki so obstali sektorji in storitve, ki večinsko zaposlujejo ženske, tudi vlada. Stavka žensk v Islandiji leta 1975 je bistveno pospešila izgradnjo enakosti po spolu. Tudi ta bi lahko imela podobne učinke, saj jo je z udeležbo podprla tudi predsednica vlade. Verjetno ne samo zato, da bi pokazala zgolj simbolično solidarnost.
