O šoli se hitro vsi strinjajo, da je okorela, zato je toliko bolj presenetljivo, da v primeru covida-19 najprej vsi drugi zakoličijo svoje zahteve – zdravstvo, gospodarstvo, državna blagajna, turizem itd. –, šola pa se bo vsemu temu prilagodila. Za razliko pa so nemške šolske oblasti nedavno odločno zatrdile, da ima to jesen prednost kakovostno izobraževanje, ker je tveganje polovičnega ali sploh neugotovljivega znanja cele generacije za prihodnost države preveliko. Vsi sektorji se bodo zato trudili, da bo šola redna in kakovostna, ne pa le bolj ali manj varno zatočišče za otroke. Pametne države jim bodo sledile.
Prilagodljivost šole, ki nas je skrbela v pomladnih mesecih, pa ostaja imperativ sedanjega časa in o tem je treba spregovoriti nemudoma in poglobljeno, ker gre za dolgoročno razvojno strategijo z zahtevnimi razsežnostmi: šolska infrastruktura, učna orodja, učni viri, poučevalne in učne metode in podporne dejavnosti za učitelje in učence. Glede na podatke o zdravstvenih razmerah je realno pričakovati, da bo za posamične šole ali za večje sklope šolskega sistema uveden prilagojen model izobraževanja v šoli in od doma, na kar nas pripravljajo naše zdravstvene in šolske oblasti. Toda najprej je treba sprejeti "prilagojeno pedagogiko", ki zagotavlja, da ne bo nastala zamenjava smotra, ko je učenje zoženo na samozadovoljno poganjanje tehničnih naprav, ne pa da tehnologija v navezi s premišljenimi pedagoškimi koncepti služi boljšemu upoštevanju potreb učencev. Sodoben učni ekosistem krepi motivacijo za učenje skozi tehnologijo, ne pa za tehnologijo, povečuje slišnost učenčevega glasu in njegovo samoregulacijo, uporablja pedagoške prakse aktivnega učenja, narekuje razvoj učnih načrtov, upoštevaje potencial interaktivnih učnih orodij, dovoljuje uporabo mrežnih aplikacij za socialno in sodelovalno učenje.
"Prilagojena pedagogika" je krovni pristop, v katerega se lahko vgrajujejo različni pedagoški koncepti, in zajema od direktnega poučevanja preko spodbujanja motivacije, sodelovalnega učenja, modeliranja vzorčnih praks do medvrstniške pomoči, samostojnega in odkrivajočega učenja. Čeprav je pristop eklektičen, gre vendar za pedagogiko, zasnovano na prepoznavnih konceptih učenja in poučevanja, ki bi morala biti bolj pogost predmet razprave v učiteljski zbornici. Dobro je, če si je šola na jasnem, katere pedagogike kombinira, in če zna izbrano kombinacijo tudi uveljaviti, da bi se izognila težavam učencev pri prehajanju med razredi in med predmeti ter med izobraževanjem v šoli in na daljavo. Konkretnih pedagoških prilagoditev v tej smeri je po zaslugi dobrih učiteljev v naših šolah precej, le da niso evidentirane in pogosto so premalo dokumentirane. Praktiki se trudimo biti kos trem ključnim nalogam: učinkovitemu upravljanju razreda, zagotavljanju ustvarjalne učne klime in kognitivni aktivaciji učencev. Za to pa so potrebni zgoraj omenjeni pogoji.
Prvega septembra se ne vračamo v staro šolo, ker smo si z učenci in starši pridobili novo izkušnjo. In tudi morebitno izobraževanje na daljavo ne bo isto kot spomladi
Obiščite spletno stran brez oglasov.
