"Države z državotvorno tradicijo imajo jasno napisane zunanjepolitične dokumente, ki izražajo nacionalni interes. Slovenija ne sodi v to kategorijo držav. V Sloveniji velja strategija zunanje politike za plen vsakokratne koalicije, ko je njena politična barva drugačna od prejšnje. Suverenistično in višegrajsko orientirano strategijo, ki še ni dočakala treh let, zdaj nadomešča bojda deideologizirana, depolitizirana in feminizirana strategija, ki jo sestavlja vlada Roberta Goloba.
A Slovenija ima še večji problem od politično-konceptualnega. Sedanje rivalstvo med ključnimi zunanjepolitičnimi akterji levega pola. Pozitivne zgodbe v zunanji politiki ne prinašajo pozitivnih točk, afere in neusklajenosti, ki smo jim v zadnjih dveh letih nadpovprečno priča, pa jih odnašajo. Golob se obiskom v tujini v prihodnjem letu odpoveduje, ker je letos uresničil večino svojih zunanjepolitičnih ciljev in ciljev svojega prišepetovalskega krožka, ki je proameriško, proizraelsko in protikitajsko usmerjen. /.../
Golob je torej svoje zunanjepolitične cilje izpolnil že letos, zato predsednici republike 'gentlemansko' prepušča zunanjepolitični oder prihodnje leto, ko se bo, kot je med vrsticami napovedal v nedavnem intervjuju, odločno posvetil predvolilni kampanji doma. Predsednica republike, ki nikomur ni nič dolžna, bo zunanjepolitični oder znala izkoristiti zase.
Slovenski diplomati, doma in v tujini, pa se ob novi zunanjepolitični strategiji in ob opazovanju petelinjenja na premajhnem kupu gnoja, če nam je dovoljena parafraza misli Lojzeta Peterleta, lahko le držijo za glavo."