Gospodarstvo Evropske unije je zaradi močne podpore politike in uspešne kampanje cepljenja izšlo iz sence covida-19 s prožnim korakom. Negotovost in tveganja ostajajo visoki, vendar se okrevanje zdaj začenja. Pravzaprav lahko letošnja rast preseže našo julijsko napoved, ki je 4,8 odstotka, brezposelnost pa se je skoraj vrnila na ravni pred pandemijo.
Ko vstopamo v mirnejše vode, je čas, da ponovno začnemo razpravo o ekonomskem upravljanju Evrope - ki smo jo lani zaradi pandemije morali začasno prekiniti. Potrebujemo zdravo in vključujočo razpravo, ki bo zagotovila, da bodo ta pravila odražala spremenjeno ekonomsko realnost in da nas bodo pripravila na prihodnost.{infobox-quote_full}174973{/infobox-quote_full}
Ko smo ta pregled prvič začeli februarja 2020, smo prikazali mešano sliko dosežkov obstoječega okvira. Bili so prisotni opazni dosežki. Okvir je pomagal ohraniti nadzor nad javnimi financami: zlasti triodstotni prag primanjkljaja je postal merilo za izogibanje čezmernemu primanjkljaju. Prispeval je tudi k odpravi zunanjih primanjkljajev, ki so bili eden od dejavnikov, ki so v začetku prejšnjega desetletja sprožili krizo v evroobmočju. Zagotovil je tudi bistven okvir za usklajevanje ekonomskih politik.{api_embed_photo_L30}719892{/api_embed_photo_L30}
Opazne pa so bile tudi pomanjkljivosti: dolg je v nekaj državah ostal trmasto visok, fiskalne politike so ostale prociklične, prilagoditev pa je bila pogosto dosežena z zmanjšanjem javnih naložb. Številne države EU so se soočale tudi z nizko potencialno rastjo in vztrajno nizko inflacijo. Druga težava je bila zapletenost fiskalnih pravil EU, zaradi česar so bila manj pregledna in so prav tako ovirala politično lastništvo našega kapitala.
Ta vprašanja so prišla še bolj v ospredje s to krizo brez primere. Upoštevati moramo tudi zgodovinski razvoj dogodkov. Prvič, potrebe po naložbah so postale nujnejše. Ocenjujemo, da bodo dodatne potrebe po zasebnih in javnih naložbah, povezane z zelenim in digitalnim prehodom, do leta 2030 znašale skoraj 650 milijard evrov na leto. Samo za zeleni prehod je treba predvideti 520 milijard evrov letno. Energetski in prometni sektor bosta po ocenah potrebovala 390 milijard evrov na leto, kar je 50 odstotkov več kot v preteklosti. Pri reševanju teh potreb bo precej pomagal mehanizem za okrevanje in odpornost: državam članicam bo do leta 2026 zagotovil 338 milijard evrov nepovratnih sredstev in do 386 milijard evrov posojil. Zdaj pa moramo razmisliti o tem, kako bi lahko nacionalne politike najučinkoviteje olajšale te naložbe, ki jih bosta morala financirati zasebni in javni sektor.{api_embed_photo_R30}719894{/api_embed_photo_R30}
Drugič, vlade držav EU so za obvladovanje zdravstvene krize in ekonomske krize, ki ju je povzročila pandemija covida-19, porabile skoraj 19 odstotkov BDP, kar je olajšala uporaba splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Ta fiskalna podpora se je skupaj z močno denarno podporo, ki jo je zagotovila Evropska centralna banka, za Evropo izkazala za ključno pri prebroditvi težkih časov. Vendar pa je povzročila tudi povečanje dolga in primanjkljaja v EU. Zato bo ključni vidik tega pregleda preučiti, kako lahko naša fiskalna pravila zagotovijo postopno zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP. To je pomembno, saj nam bodo zdrave javne finance omogočile ustrezen odziv na morebitne prihodnje pretrese in bodo podpirale trajnostno rast z ohranjanjem nizkih stroškov financiranja.
Tretjič, kriza zaradi covida-19 je poglobila neenakosti in poslabšala nekatere obstoječe pomanjkljivosti. Zasebni dolg se je povečal. Dinamični trendi cen stanovanjskih nepremičnin so se nadaljevali, hipotekarni dolg pa se je v nekaterih državah znatno povečal. Primanjkljaji tekočih računov so se povečali v državah, ki so odvisne od turizma, zastalo pa je odpravljanje presežkov na tekočih računih. Pandemija bo še naprej spreminjala naša gospodarstva in lahko se pojavijo nova tveganja. Zato bi morali razmisliti o tem, kako bi okvir ekonomskega upravljanja lahko najbolje obravnaval te izzive.
Do konca leta spodbujamo stališča in prispevke k tej razpravi. Komisija bo nato v prvem četrtletju prihodnjega leta pripravila smernice o fiskalnih politikah v prihodnjem obdobju. Te smernice bodo odražale svetovne ekonomske razmere, posebne razmere v vsaki državi članici EU in razpravo o okviru ekonomskega upravljanja. Zagotovili bomo usmeritve za morebitne spremembe okvira ekonomskega upravljanja, da bi široko soglasje o nadaljnjih korakih dosegli dovolj zgodaj za leto 2023.
Evropsko gospodarstvo okreva. Vendar moramo zagotoviti, da bo ta rast v prihodnjih letih trajna in trajnostna. To je naša skupna odgovornost: Razprava o tem, kako to storiti, se začne zdaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
