Višje sodišče je odločilo: zavrnilo je pritožbo Univerze v Ljubljani in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča - univerza mora sredstva, porabljena za stalno pripravljenost, vrniti. Univerza je že napovedala, da bo vložila predlog za revizijo tega postopka, kot da dodatnih 200 tisoč evrov, kolikor jih bo morala plačati zgolj za obresti in stroške, ni dovolj. A sodba je pravnomočna in revizija izvršitve sodbe ne ustavi, univerza mora zato zdaj po ocenah ministrstva skupno vrniti okoli milijon evrov.
Ali bo to storila, je drugo vprašanje. Danes namreč že slišimo, da denarja za vračilo nima. Kot kaže, ima najstarejša in največja visokošolska institucija zdaj že pomisleke, ali sploh spoštovati pravnomočno odločitev sodne veje oblasti. Pa čeprav mora vrniti le del denarja, ki ga je izplačala. Za stalno pripravljenost je univerza porabila okoli dva milijona evrov, kar je za državljane velika številka, za univerzo pač ne. Gre samo za en odstotek vseh sredstev, ki jih letno dobi le iz državnega proračuna neposredno. Da gre zato za univerzo za nepomembno stvar, se je nekdanjemu vodstvu univerze že zareklo.
Ko beremo sodbo, preseneča lahkotnost spreminjanja argumentacije univerze. Fakultete so najprej priznale, da so dodatek izplačevale iz javnih sredstev, dokaz za to imajo na ministrstvu za izobraževanje. Sodniki ugotavljajo, da so ga knjižile kot plačo, ki se izplačuje iz proračunskih sredstev. Poleg tega so fakultete od zaposlenih zahtevale vrnitev izplačanega dodatka. Če ta ne bi bil dodeljen iz javnega denarja, tega verjetno ne bi storile. A kljub temu univerza na sodišču kot svoj glavni argument navede, da je dodatek izplačevala iz lastnih sredstev. Ni težko razsoditi, ko tožena stranka sama sebe postavi na laž.
Ker status quo ustreza peščici, ki je pri koritu, in ker je najlažje ribariti v kalnem
