V času epidemije smo se naučili marsikaj. Tudi to, da je, kot kaže, v Sloveniji turizem ena najbolj pomembnih panog. Za nekatere. Ko je kazalo, da bo zaradi posledic covida-19 močno prizadet turistični sektor, je naša vlada poiskala in tik pred začetkom turistične sezone našla rešitev oziroma kar dve. Prva so zdaj že vsem znani turistični vavčerji, druga je izjemna toleranca do Hrvaške. Ne glede na to, kakšna je bila epidemiološka slika, je Hrvaška bolj ali manj vse poletje ostala varna država, meje do morja so odprte. Ni kaj, Slovenci smo ponovno uspešno pomagali, rešili smo ne samo svojo turistično sezono, ampak tudi sosedovo.
Po nekaj časa brezskrbnosti, ki so nam jo zagotavljali poletni meseci in možnost druženja na prostem, smo pred novim začetkom. Tokrat začetkom šolskega leta. Glede na izjemno učinkovitost vlade pri reševanju turistične sezone, o čemer resorni minister izkoristi prav vsako priložnost in se s tem pohvali, bi človek pričakoval, da bi naša vlada imela odličen načrt tudi za to, kako bomo uspešno začeli in izvedli novo šolsko leto.
V marcu, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo, nihče od nas ni pričakoval takšne situacije. Bili smo, blago rečeno, povsem nepripravljeni na takšen scenarij. Večina nas je praktično čez noč morala ostati doma in se prilagoditi novim razmeram. Tisti, ki smo lahko, smo začeli delati od doma, medtem ko so se otroci začeli učiti od doma. Zdelo se je, da smo se po nekaj tednih navadili na novo normalnost in ob začetnih težavah, tudi zaradi pomanjkanja opreme oziroma veščin za uporabo tehnologij, nam je nekako uspelo nadaljevati življenje. Prišle so počitnice, in kot kaže, smo vsi, tudi tisti, ki to ne bi smeli, pozabili, da se novo šolsko leto začne že čez dobra dva meseca ter da virus še ni izginil in najverjetneje ne bo še nekaj časa. V zadnjih nekaj tednih slišimo o več možnih scenarijih za nadaljevanje šolskega leta.
Daleč najslabši je četrti model. Po tem modelu, ki je enak za osnovne in srednje šole, bi bile šole znova povsem zaprte in bi pouk potekal na daljavo. Da bi bil model uspešen, če odmislimo vse socialne in psihološke pomanjkljivosti in se fokusiramo le na tehnološke zahteve, bi potrebovali odlično pokritost s širokopasovnim internetom po vsej Sloveniji ter prebivalstvo, ki ima dobre digitalne kompetence. Podatki kažejo, da v Sloveniji nimamo ne prvega ne drugega.
Ali niso krize dobre za to, da analiziramo in popravimo pomanjkljivosti, optimiziramo obstoječe sisteme in začnemo graditi na boljših temeljih?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
