Tiha vasica v Apeninih, nekaj deset kilometrov od Rima. Collepardo. Največja znamenitost vasi je že dobrih osemsto let kartuzija Trisulti. A kontemplativna meniška skupnost se je številčno skrčila, na koncu je ostal samo ostareli prior. In napočil je čas, da samostanske hodnike napolnijo glasovi. Drugačni od redkih, tihih pogovorov menihov. Trisulti je konec letošnjega januarja prevzel rimski Dignitatis Humanae Institute (DHI), Inštitut za človeško dostojanstvo. Formalno nevladna organizacija je povezana z najkonservativnejšimi krogi znotraj Katoliške cerkve, njen častni predsednik je kardinal Renato Martino, pa tudi z evropsko in ameriško politiko. Od ustanovitve leta 2004 do leta 2011, ko se je DHI preselil v Rim, je imel prostore kar v Evropskem parlamentu. Ameriška zveza DHI pa ni le kardinal Raymond Burke, ampak tudi Steve Bannon, ki po odhodu iz Bele hiše, kjer je v Trumpovi administraciji za kratek čas počel nekaj, kar je nosilo naziv »glavni strateg«, kroži po Evropi. In tukaj se pravzaprav ta zgodba šele dobro začne. Bannon in ustanovitelj DHI, Benjamin Harnwell, "najbrihtnejši človek v Rimu", kot je leta 2016 izjavil nekdanji glavni strateg, želita v Trisultiju ustanoviti Akademijo judovsko-krščanskega Zahoda. Kovnico političnega kadra, ki prisega na konservativne, tradicionalistične, populistične ideje.
Steve Bannon sodeluje z evropsko desnico, deloma povezano z nekaterimi članicami Evropske ljudske stranke (EPP), kot je Orbanov Fidesz, ki mu sicer grozi izključitev, predvsem pa z grupacijami, ki so na politični osi bolj desno od EPP. Spodoben nabor evropskih prijateljev prihaja iz francoske Nacionalne fronte, italijanskih Lige, Petih zvezd, Bratov Italije, tukaj so nepogrešljiva Alternativa za Nemčijo, nizozemski in avstrijski Svobodnjaki, poljska stranka Zakon in pravičnost, Švedski demokrati, "očetje" brexita, Neodvisna stranka Združenega kraljestva in druge evropske stranke, ki jih povezujejo ideje nacionalizma, ksenofobije, rasizma, ki pogosto ljubijo teorije zarote in obrate revizij zgodovine, prisegajo na tradicionalistične, konservativne vrednote in za tegobe sodobnosti običajno krivijo priseljence, begunce, Jude in z njimi povezano elito. Evropske volitve se bližajo in Bannon vidi priložnost za krepitev in povezovanje t. i. suverenističnih sil, ki povzdigujejo postulat nacionalnih držav. Ta kakofonija podobnih glasov, ki pa seveda zagovarjajo "svoj", partikularni prav, je svojevrsten paradoks našega trenutka. Ena od osnovnih značilnosti nacionalizma je namreč diskreditacija tujega, izločanje Drugega. In če smo dosledni, je vsaka od teh suverenističnih strank za druge podobne stranke – Drugi. Ta "liaison dangereuse" morda še deluje na abstraktni ravni na primer v Evropskem parlamentu, nujno pa kliče težave v stvarni, meddržavni razsežnosti.
Bannon lahko išče skupni jezik tako s putinisti kot z navdušenci nad idejo evrazijstva in drugimi konservativnimi skupinami
