Že leta 2016 so takratni direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras, tedanji minister za kulturo Anton Peršak in župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek sporočili, da bo zgradba nekdanjega Muralista v Cvetkovi ulici deležna revitalizacije. Soboška občina je svojo obveznost izpolnila in neodplačno na državo prenesla 1200 nepremičnin okrog objekta. Zataknilo pa se je, kot po navadi, pri denarju.
Da bi zapuščena zgradba lahko hranila okrog 1,7 kilometra arhivskega gradiva, ki se nanaša na Prekmurje in je od zaprtja enote v Dolini pri Lendavi leta 2013 shranjeno v mariborskih skladiščih, je namreč potrebna precejšnja adaptacija objekta. Vlada bo sedaj projekt uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov (NRP) in tako zagotovila proračunskih več kot 3,9 milijona evrov, kar je vrednost celotnega projekta.
To bo po besedah direktorice Pokrajinskega arhiva Maribor Vesne Gostenčnik pomembna prelomnica pri vzpostavitvi arhivske dejavnosti v Prekmurju, saj je ohranjanje zgodovinsko pomembnih dokumentov za regijo izjemnega pomena. Gre za arhivsko gradivo javnopravnih oseb, državnih organov, podjetij in gospodarskih združenj ter drugih ustanov. Zadnji prevzemi gradiva z območja Prekmurja zajemajo arhivsko gradivo dveh propadlih pomurskih velikanov, Pomurke in Mure, ter Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Samo v zadnjih dveh letih je arhiv prevzel okoli 400 arhivskih škatel gradiva, ki je vezano na pomursko regijo, mnogo gradiva pa še čaka pri ustvarjalcih.
Veliko zanimanja za gradivo
Ko bo projekt uvrščen v NRP, bo izdano javno naročilo za izbiro izvajalca del, ta se bodo po besedah direktorice začela v najkrajšem možnem času, še letos. Ob predvideni dinamiki bo enota za Prekmurje začela delovati v letu 2023 oziroma najkasneje 2024. "Seveda si želimo čimprejšnje vzpostavitve arhivske dejavnosti na tem območju. Enota za Prekmurje bo, kot do sedaj, pod okriljem Pokrajinskega arhiva Maribor pokrivala upravni enoti Murska Sobota in Lendava, v prihodnosti pa obstaja tudi možnost ustanovitve samostojnega javnega zavoda s sedežem v Murski Soboti," doda Gostenčnikova. Izvedba projekta predvideva tudi tri nove zaposlitve, enega arhivista in dveh arhivskih tehnikov.
Vnaprej naročeno arhivsko gradivo zdaj enkrat tedensko izdajajo v knjižnici
Prostori nekdanjega Muralista sicer ne samevajo povsem, saj jih za vaje orkestrov uporablja Glasbena šola Murska Sobota, ki pa si bo z začetkom gradbenih del morala najti druge primerne prostore.
Arhivski delavci zdaj enkrat tedensko naročeno arhivsko gradivo pripravijo v čitalnici Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, porast povpraševanja in obiska uporabnikov v knjižnični čitalnici pa po besedah Gostenčnikove kaže na vedno večje zanimanje raziskovalcev, rodoslovcev in ljubiteljskih zgodovinarjev za uporabo arhivskega gradiva.
Prostorska stiska vse večja
Z odprtjem nove enote bo tako gradivo pogosteje in hitreje dostopno za raziskovanje, hkrati pa bo zagotovljenega dovolj prostora, da bo arhiv lahko nemoteno prevzemal gradivo vseh javnopravnih oseb, ki še čakajo na oddajo. V arhivu hranijo okoli 17 kilometrov arhivskega gradiva, manjši del v enoti za Koroško na Ravnah na Koroškem, večino pa v Mariboru v štirih skladiščih na sedežu arhiva ter v enem najetem skladišču v Melju. Ker je prostorska stiska zelo velika, opravljajo le nujne prevzeme gradiva od ustvarjalcev.
V tej luči si v arhivu tudi že več kot desetletje prizadevajo za novogradnjo arhivske stavbe v Mariboru, vendar do danes ta ideja ni bila realizirana, saj jim ni uspelo pridobiti primernega zemljišča. "Ob podpori ministrstva za kulturo potekajo razgovori in ogledi primernih zemljišč za gradnjo nove stavbe za izvajanje arhivske dejavnosti v Mariboru, ki bi zagotovila primerne prostore za delovanje arhivske službe, predvsem pa skladiščne kapacitete za hrambo vsega arhivskega gradiva, ki je že v arhivu, in tistega, ki ga bomo v prihodnjih letih še prevzeli," je še povedala direktorica arhiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
