Opazovalcem je kar malce težko pri srcu, da britanska monarhija vsaj še tri generacije ne bo imela kraljice. Po smrti Elizabete II. je prestol zasedel kralj Karel, za njim ga bo princ William, po njem pa princ George. Precej drugače pa je v drugih evropskih kraljevinah. Vsaj štiri bodo v bodoče na prestolu imele kraljico - Belgija, Nizozemska, Španija in Švedska. Kdo so te bodoče kraljice in za kaj se bodo zavzemale kot pripadnice generacije Z? Predstavil jih je Vogue.
Nizozemska princesa Catharina-Amalia
Princesa Catharina-Amalia je naslednica nizozemskega prestola in je najstarejša od treh hčera kralja Willema-Alexandra in kraljice Maxime. Nenavadno je, da so monarhijo na Nizozemskem večinoma vodile ženske. Tri kraljice so zaporedoma vladale od leta 1890 do leta 2013, ko je oče Catharine-Amalie postal kralj, tako da je zgodovinsko gledano v dobri družbi.
Drugače od svojih staršev, ki sta zagrešila nekaj spodrsljajev (vključno z odhodom na počitnice v Grčijo med karanteno zaradi covida), se zdi, da Catharina-Amalia čuti narod bolje. Zavrnila je pravico do letne kraljeve apanaže, ko je dopolnila 18 let, domnevno zato, ker kot študentka (študira politiko, psihologijo, pravo in ekonomijo na Univerzi v Amsterdamu) ni kraljevsko dovolj aktivna.
Kot mnogi pripadniki generacije Z je odkrito spregovorila o duševnem zdravju in razkrila, da včasih obišče terapevta, in čeprav o tem ni dala neposrednih komentarjev, je bila v središču sprejemanja novega zakona, ki zagotavlja, da se lahko člani kraljeve družine, ki pripadajo skupnosti LGBTQIA+, poročijo s komer koli, ne da bi izgubili pravico do prestola.
Belgijska princesa Elizabeta
Princesa Elizabeta se bo zapisala v zgodovino, ko se bo povzpela na prestol kot prva kraljica države. Desetletje pred njenim rojstvom so primogenituro spremenili, da bi omogočili žensko nasledstvo, in ona bo prva monarhinja, ki jo bo uporabljala. Če se to ne bi spremenilo, bi bil njen mlajši brat, princ Gabriel, naslednji kralj.
Ta 22-letnica je najstarejša hči kralja Filipa in kraljice Paole, poleg princa Gabriela pa ima še enega mlajšega brata, princa Emmanuela. Svoja učna leta je preživela v Bruslju, nato pa obiskovala Hippie Hogwarts – UWC Atlantic College v Walesu. Po končanem izobraževanju je eno leto obiskovala vojaško usposabljanje na Kraljevi vojaški akademiji v Bruslju in sledila stopinjam drugih prestolonaslednikov. Zdaj študira na Lincoln's College, Univerza v Oxfordu, kjer je članica veslaške ekipe.
Je samozavestna javna govorka, saj ima veliko prakse: svoj prvi govor je imela pri devetih letih, ko je odprla otroško bolnišnico, poimenovano po njej. Vse bolj je prepoznavna tudi po svojih modnih odločitvah.
Španska princesa Leonor
Svet je v zadnjih tednih, potem ko je španska prestolonaslednica dopolnila 18 let, zajela tako imenovana leonormanija. Najstarejša od dveh hčera kralja Filipa in kraljice Letizie, princesa Leonor, je hitro postala nacionalna obsedenost. Po obiskovanju osnovne šole v Barceloni se je preselila v Wales, da bi dokončala izobraževanje na UWC Atlantic, kjer je lani diplomirala. Vpisala se je na vojaško akademijo in začela šolanje za častnike, kar bo trajalo tri leta. Na predvečer svojega 18. rojstnega dne je podelila svoje prve nagrade princese Asturske, pri čemer se je zdelo, da ni bila posebej navdušena ob srečanju s hollywoodsko ikono Meryl Streep in japonskim pisateljem Harukijem Murakamijem.
Tako kot njen oče se bo tudi Leonor želela distancirati od finančnih škandalov svojega dedka, nekdanjega kralja Juana Carlosa, v katere sta bila vpletena tudi njena teta in stric. Namesto tega se bo zgledovala po svoji mami in babici, ljubljeni kraljici Sofiji, katere eleganco je očitno podedovala.
Kar zadeva politiko, je eno od vprašanj, s katerimi se bo morda morala neposredno soočiti, širjenje katalonskega separatizma, proti kateremu je leta 2020 javno nastopil njen oče in požel kritike.
Švedska princesa Victoria (in princesa Estelle)
Danes 46-letna princesa Victoria je še ena članica kraljeve družine v Evropi, ki je imela koristi od posodobitve primogeniture. Po rojstvu je bila namreč druga v vrsti za švedski prestol, s spremembo ustavnih zakonov pa je preskočila svojega mlajšega brata, princa Carla Philipa. To je bila kontroverzna odločitev, ker je njen oče, kralj Carl XVI. Gustaf, nasprotoval spremembi - ne zato, ker ni želel, da bi ga nasledila hčerka, temveč zaradi naklonjenosti sinu.
Na Švedskem ima monarh še manjšo vlogo v javnem življenju kot v Veliki Britaniji. Victoria je, podobno kot drugi člani kraljeve družine svoje generacije, bolj odkrita o svojem zasebnem življenju, zato je spregovorila o svojem boju z anoreksijo v 90-ih letih. "Jaz, Victoria, nisem obstajala. Zdelo se je, da vse v mojem življenju in okoli mene nadzorujejo drugi. Edino, kar sem lahko nadzorovala, je bila hrana, ki sem jo dajala vase," je povedala. Njena 11-letna hči, princesa Estelle, je naslednja v vrsti za prestol za svojo mamo.
