Denis Živčec
Mlajša generacija morda o tem ve le malo, a bil je čas, ko skoraj nihče v Sloveniji ni bil bolj priljubljen od Simone Weiss. Pevka, ki je dvorane polnila s takšno lahkoto in prodala toliko albumov, da so jo klicali kar "kraljica ljudskih src", bi danes praznovala 60. rojstni dan. Če ne bi 19. decembra 2015 po težki, a pogumni bitki z rakom umrla, stara komaj 53 let.
Korenine ene najbolj markantnih pevk v zgodovini države so segale v Kamnico pri Mariboru, nekaj časa je tlela celo ideja, da bi ji tam v spomin postavili kip, ki ga je na otoku Lanzarote ustvarila kiparka Irena Brunec - Tebi, žena glasbenika Tomaža Domicelja. A ostalo je le pri ideji.
Simona Weiss je v karieri posnela 20 albumov, več kot 200 pesmi, prodala pa je tudi več kot pol milijona plošč. Po izobrazbi je bila diplomirana univerzitetna psihologinja in je pomagala otrokom z avtističnimi motnjami.
V 90. letih prejšnjega stoletja je prodala prek pol milijona plošč in kaset ter navduševala z uspešnicami, kot so Mati, Pet poljubov, Tisoč želja in Vzela sem si Štajerca. Z glasbene scene se je umaknila malo po prelomu tisočletja. Po albumu in turneji letu 2000 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani začela študirati psihologijo.
Leta 2002 je rodila drugega otroka. Izpeljala je donatorsko akcijo za nakup dveh inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico in dveh fototerapevtskih lučk za novorojence z zlatenico v skupni vrednosti 9 milijonov slovenskih tolarjev. Povod za to je bil njen prvi porod, ki je bil težek.
Po končani glasbeni karieri je nadaljevala študij in se posvetila pomoči otrokom z avtizmom, ki jo je zanimal zaradi diagnoze njenega starejšega sina, ki jo je zaposlovala od sredine 90-ih let. Za svojo diplomsko nalogo je leta 2008 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Leta 2010 je začela pisati znanstveno monografijo z naslovom Leseni deček sodobnega časa - Aspergerjev sindrom: teoretska spoznanja in študija primera, ki je za časa svojega življenja ni izdala.
Poleti 2015 je izvedela, da ima raka na debelem črevesju, ki se je razširil po vsem telesu. Ker je bila prešibka za operacijo in ji doma niso mogli več pomagati, je njena družina v tujini iskala alternativne rešitve. Ker je Weissova občudovala Pedra Opeko, jo je ta obiskal v bolniški sobi. Umrla je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Ko je umrla, so mož Goran Šarac in otroka na družbenem omrežju Facebook zapisali, da je "utihnil angelski glas in zaspalo zlato srce" njihove mame in soproge. Pokopana je na ljubljanskih Žalah, njene skladbe pa še naprej odzvanjajo na številnih radijskih postajah. TV Slovenija se je pevkini 60-letnici poklonila s ponovnim predvajanjem dokumentarnega filma Lahko noč, ljubezen moja, pod katerega se podpisujejo režiser Dušan Moravec ter scenaristka Sonja Javornik in pevkin soprog Goran Šarac.
S filmom so se želeli ustvarjalci približati pevkinemu perfekcionizmu ter jo predstaviti čim bolj avtentično. V dokumentarcu o pevki spregovori vrsta javnih osebnosti, kot so glasbeni kolegi Pero Lovšin, Miki Šarac, Tereza Kesovija, Goran Karan in Al Bano, pesnica in tekstopiska Elza Budau, publicisti in novinarji Sonja Javornik, Vesna Milek, Manca Košir, David Tasić, Sašo Hribar ter psiholog Peter Praper.
Tako denimo Elza Budau pove, da je bila Simona Weiss estradnica po videzu, ne pa pa po duši. Tudi večina ostalih govorcev - med osrednjimi je njen soprog - pohvali njen mil, a odločen značaj, vedrino, inteligentnost, preprostost in humanitarnost.
Gledalec med drugim izve, da se je Simona Weiss prvič v javnosti predstavila kot manekenka. Leta 1984 se je prijavila na tekmovanje za Miss Slovenije v okviru tekmovanja za Miss Jugoslavije in osvojila drugo mesto. V svoji glasbeni karieri je posnela okoli 200 skladb in izdala 20 albumov v skupni nakladi pol milijona izvodov.
