Slovenski glasbenik po 30 letih prvič srečal očeta in brata: "Vsa leta sem imel občutek krivice, ki sem ga nosil v sebi"

D.Ži
19.08.2024 09:25

"Bežal sem od pogovorov ljudi, ki so me spraševali, ali imam očeta, če je sploh še živ," pravi naš glasbenik, pred katerim je zdaj novo življenjsko poglavje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Zgodbe, ko nekdo po dolgih desetletjih prvič sreča svoje starše, običajno poznamo iz hollywoodskih filmov. Včasih imajo srečen konec, včasih ne, a zmeraj so ganljive. Takšna zgodba se je čisto zares te dni zgodila tudi znanemu Slovencu. Glasbenik Rusko Richie, znan po številnih sodelovanjih z zvenečimi glasbenimi imeni, je svoje spletne sledilce presenetil z zelo osebnim zapisom na družbenih omrežjih.

"Ne vem, kje bi začel, in toliko tega bi vam rad povedal, hkrati pa je moje srce končno našlo mir," je začel zapis na Facebooku. "Ko sem gledal vse svoje vrstnike čez vsa leta - imeli so družino in beseda družina je zame vedno bila mama in oče! Vendar žal poti so se razšle že pri mojem rojstvu, tako da sem življenje preživel brez ene polovice starševstva - več kot 30 let," je nadaljeval.

"In čez vsa leta sem imel občutek krivice, ki sem ga nosil v sebi, in se spraševal, ali sem jaz krivec za vse to, je moje rojstvo? Bežal sem od pogovorov ljudi, ki so me spraševali, ali imam očeta, če je sploh še živ ... Pa sem se vedno izognil vprašanju z gromozanskim cmokom v grlu. Potem sem se zavil v svojo tišino in nadel oklep vedno znova in znova, da me ni prizadelo ... V globini moje duše pa grenek priokus," piše Rusko.

"Kot otrok sem doživel marsikaj in tudi preživel del vojne, ki je mojemu otroštvu pustila velik pečat. Povrh vsega pa sem se poskusil sprijazniti z vsem tem in živeti naprej," pravi in iskreno pove, da bi bilo lahko. "Ko so drugi otroci držali z ene strani očeta za roko, z druge pa mamo," pravi, "sem si zamišljal, da nisem sam. Zakaj bi dovolil, da moje srce joče in trpi, zakaj bi si dovolil, da sem nesrečen, vsi drugi pa so imeli toliko ljubezni za razliko od mene?"

"Jaz sem svojo ljubezen iskal in iskal ... Mislil sem, da je to končno glasba, ki bo zapolnila razbite koščke mojega srca. Na koncu sem ugotovil, da glasba ni lepilo, da bi sestavila čez noč nekaj, kar se gradi že od rojstva skozi ljubezen," pripoveduje.

Oče mu je manjkal, pogrešal njegovo ramo ob svoji, zlasti v trenutkih težkih preizkušenj. "Čez leta sem slišal toliko očetov in bil priča, kako so pomagali sinovom, da so lažje shajali," razkriva. "Veste, koliko mi je to manjkalo skozi življenje, ne znam opisati," pravi. 

Ker sam ni imel očeta, tudi njegovi otroci niso imeli dedka. "A veste, kako težko je to povedati, pojasniti," pravi. Nato se je odločila stvari spremeniti njegova žena. Stopila je v akcijo. 

"Veš kaj, jaz sem se odločila, da poiščemo tvojega očeta, da otroci spoznajo dedija ne glede na vse, kar je bilo v življenju, prav je, da tudi ti, Rusko, izveš resnico, ker palica ima vedno dva konca," mu je dejala. Nato se je njegova družinska slika začela sestavljati. Podrobnosti srečanja ni razkril, a spoznal je očeta in brata. 

"Spoznal sem tudi brata in lahko rečem, da bolj spoštljivega človeka od njega nisem srečal. Lepo je imeti brata, s katerim se pogovarjaš čisto nekaj drugega," je ganjen. "Ostalo je zgodovina in slike povedo več kot tisoč besed. Rad bi se zahvalil moji dragi ženi, ki ima srce veliko večje od vesolja," je sklenil glasbenik, pred katerim je očitno novo življenjsko poglavje. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta