"Slovnica se spreminja ..., moje vrednote pač ne," je demosovec Anton Tomažič tvitnil obvestilo, da bo božič tudi letos pisal z veliko začetnico, pravopisna pravila gor ali dol.
No, spremenilo se pravopisno ni nič, Tomažič je samo pogrel postano juho "ali Božič ali božič". Ne prvič ne zadnjič. V teh krajih se je decembra 2020 podpisovalo celo peticijo Božič z veliko začetnico. K podpisu so borci za pisanje decembrskega praznika takrat pozivali s trditvijo, da je Slovenija ena redkih držav na svetu, kjer pravopis določa, da je praznik božič in ne Božič. Očitalo se je politično rabo jezika itd.
"Če bi pisali, kot pišejo v nemščini, potem bi vsak Samostalnik zapisali z Veliko Začetnico, pri čemer bi se Podoba Slovenščine seveda bistveno spremenila. Če bi pisali tako, kot pišejo v angleščini, potem bi pisali z veliko vsa časovna poimenovanja in bi takole Decembra ... voščili Božič in Dan Samostojnosti in Enotnosti," je "črkarsko pravdo" takrat povedno komentiral dr. Kozma Ahačič.
A ker pravopisni nemir nekaterih kar ne popusti, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU za Večer vse še enkrat razloži. Najprej, pravi dr. Ahačič, je treba poudariti osnovni namen pravopisa: "Imamo ga zato, da nam je lažje; da nam ni treba vsakič znova razmišljati o tem, kako bomo zapisovali besedila. Pravopis je dogovor, ki skuša biti čim bolj univerzalen. Imeti želi torej čim manj izjem in pravila, ki si jih je čim lažje zapomniti. Za slovenščino smo se (tudi v želji po odmiku od nemščine, kjer se z veliko začetnico pišejo prav vsi samostalniki) odločili, da bomo splošna poimenovanja pisali z malo začetnico (na primer: ponedeljek, zlata medalja, slovenščina, prva svetovna vojna, liberalec, protestant, božič, novo leto)."
"V zadnjih desetletjih pa je sovpadlo v zavesti ljudi dvoje, kar nas je pahnilo v 'predbožične boje'," nadaljuje slovenist. "Prvič: grenka izkušnja, ko se je besedo Bog po zapovedi politike nekaj časa pisalo z malo, tudi kadar je šlo za krščanskega Boga, ki ga seveda pišemo z veliko za razliko od (številnih) bogov z malo začetnico v poganstvu. Drugič: izkušnja stika z angleščino, kjer se samostalniki sicer ne pišejo z veliko začetnico (kot na primer v nemščini), se pa pišejo z veliko začetnico dnevi tedna, meseci, zgodovinska obdobja, prazniki, jeziki, verstva in podobno. Po logiki angleškega pravopisa bi torej pisali: Ponedeljek, Slovenščina, Prva Svetovna Vojna, Liberalec, Protestant, Božič, Novo Leto. Gre torej za povsem drug koncept."
Iz kombinacije obeh izkušenj, pravi dr. Kozma Ahačič, pa je nastal občutek, da bi morali božič pri nas pisati z veliko. "In tega se je z veseljem polastil tudi del politike. Rezultat pa je zmeda, torej stanje, ki od vsakega od nas zahteva več razmišljanja, kakor bi bilo potrebno."
To ni versko vprašanje, poudarja, "saj so se za malo (!) začetnico pri pisanju praznikov pred desetletji zavzemali predvsem jezikoslovci - duhovniki, pa tudi verski tisk, na primer tednik Družina, božič dosledno piše z malo in s tem sledi tako pravopisu kot tradiciji".
Kljub temu pa, pravi, jezikoslovci ne želijo, da bi bil pravopis poligon za vzpostavljanje slabe volje. Tudi zato je v predlogu novega Pravopisa 8.0 predlagana opomba: "V zasebnem pisanju se namesto male začetnice pogosto uporablja velika začetnica, še zlasti v voščilih ob verskih praznikih." Dr. Kozma Ahačič:
"S tem skušamo ohraniti slovenski sistem zapisovanja praznikov in hkrati preprečiti vsakoletne nesporazume. Škoda je bila med delom prebivalstva že narejena. In nihče si ne želi vsakoletnega ustvarjanja vzdušja, v katerem predstavlja stres celo pisanje voščilnic."
